Davčna olajšava, ki je Slovenci pogosto ne izkoristijo

Plačilo dohodnine je stalnica, ki nas spremlja vse življenje, ob vsaki letni napovedi in vsakem obračunu dohodkov. A le redki vedo, da obstaja popolnoma zakonita možnost, kako to obremenitev zmanjšati in hkrati poskrbeti za svojo finančno prihodnost. Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem (DPZ) lahko posameznik vsako leto zniža svojo davčno osnovo, kar pomeni, da plača manj dohodnine, obenem pa dolgoročno varčuje za čas po upokojitvi. Varčevanje za pokojnino namreč spodbuja tudi država. Individualna vplačila vam znižajo dohodninsko osnovo, kar pomeni, da del vplačane premije dobite povrnjene pri poračunu dohodnine. Osnovna ideja je: če del vloženih sredstev namenite za svojo pokojnino, imate pravico, da za ta znesek zmanjšate svojo letno davčno osnovo.

Ena redkih ugodnosti, pri katerih država nagrajuje odgovorno ravnanje

Davčna olajšava, ki jo omogoča dodatno pokojninsko zavarovanje, je ena redkih ugodnosti, pri katerih država dejansko nagrajuje odgovorno ravnanje posameznikov, ki pravočasno razmišljajo o svoji pokojnini. Kljub temu mnogi te priložnosti ne izkoristijo, bodisi zato, ker ne poznajo podrobnosti, bodisi zato, ker menijo, da so takšne ugodnosti rezervirane le za tiste z višjimi dohodki.

Modra zavarovalnica, največji ponudnik dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji, že leta opozarja, da to ni abstrakten davčni mehanizem, temveč konkretna, merljiva korist. Vsakdo, ki varčuje samostojno ali prek delodajalca, lahko s premišljenim vplačilom prihrani več sto evrov na leto in si hkrati gradi varno finančno rezervo za prihodnost.

Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da posameznik, za katerega že vplačuje delodajalec, ne more več samostojno varčevati z davčno ugodnostjo. To preprosto ne drži. Prav tako davčna olajšava ni namenjena le tistim z višjimi dohodki. Tudi posamezniki s povprečnimi plačami lahko izkoristijo več sto evrov prihranka letno. Olajšava ni privilegij, ampak je spodbuda za vse, ki razmišljajo dolgoročno in želijo izkoristiti vse prednosti, ki jih ponuja sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Kako deluje davčna olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje?

Tudi posamezniki s povprečnimi dohodki lahko z uveljavljanjem davčne olajšave občutno zmanjšajo svojo davčno osnovo. FOTO: Depositphotos

Višina olajšave

Zakon določa, da lahko posameznik uveljavlja olajšavo do 5,84 % bruto letnih dohodkov. V praksi to pomeni, da se iz vašega letnega bruto dohodka izračuna mejni znesek, ki ga lahko vključite v DPZ in ga uveljavljate kot davčno olajšavo. Najvišji možni absolutni znesek, ki ga lahko uveljavljate, pa je 3.054,65 EUR letno. Torej četudi 5,84 % vaših bruto dohodkov presega ta znesek, je olajšava omejena z zgornjo mejo.

Kako se znižuje davčna osnova

Če v določenem letu vplačate sredstva v DPZ, ta vplačila zmanjšajo vaš skupni bruto dohodek za znesek, ki ga lahko uveljavljate, seveda do zgornje dovoljene meje. Na ta način se vaša davčna osnova zmanjša, kar pomeni, da se davek obračuna na manjši znesek, rezultat pa je dejanski finančni prihranek.

Kdo lahko uveljavlja olajšavo

Davčna olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje je namenjena vsem zavarovancem, ne glede na to, ali varčujejo samostojno ali prek delodajalca. Če delodajalec za vas že vplačuje premijo, a ta ne dosega zakonske meje, lahko sami dodate razliko in tako uveljavljate davčno olajšavo za svoj del. Pomembno je le, da skupni znesek vplačil – torej seštevek delodajalčevih in vaših prispevkov – ne preseže zakonske meje 5,84 % bruto letnih dohodkov oziroma 3.054,65 EUR.

Pri javnih uslužbencih se delodajalčeva vplačila v kolektivno shemo ne vštevajo v skupni znesek, kar pomeni, da lahko sami izkoristijo celotno davčno olajšavo (5,844 % bruto plače). Vsi, ki ste vključeni v kolektivno shemo dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko varčevanje dopolnite do dovoljenega zneska in pri tem zmanjšate svojo davčno osnovo.

Večletni pogled

Davčna olajšava je koristna že v posameznem letu, njen učinek pa je še večji, če dodatno pokojninsko varčevanje ohranjate daljše obdobje. Vsako leto, ko izkoristite davčno olajšavo in hkrati varčujete v dodatnem pokojninskem zavarovanju, prihranite pri davku ter postopno gradite svoj finančni kapital za varno upokojitev.

Koliko lahko v 10 letih prihranite pri dohodnini?

Posameznik z bruto plačo 2.200 EUR lahko prihrani do 4.011,30 EUR. Sočasno pa se vam vplačane premije plemenitijo v skladu življenjskega cikla in tako varčujete za dodatno pokojnino.

Pri izračunu je upoštevana veljavna zakonodaja za leto 2023, bruto plača, splošna davčna olajšava in olajšava za individualna vplačila.

Prihranek, ki ga občutite že danes

V Modri zavarovalnici varčuje več kot 315.000 posameznikov, pokojnino pa prejema že več kot 56.000 ljudi. FOTO: Depositphotos

Davčna olajšava je prihranek, ki se pozna pri vsakoletni dohodnini. Če ima posameznik bruto plačo 2.500 evrov na mesec oziroma 30.000 evrov letno, znaša meja za davčno olajšavo 1.752 evrov. Če v dodatno pokojninsko zavarovanje vplača 1.500 evrov letno, se za ta znesek zmanjša njegova davčna osnova. Pri povprečni davčni stopnji 27 % to pomeni približno 405 evrov manj dohodnine.

Z drugimi besedami, del denarja, ki bi sicer končal v državni blagajni, ostane v vaših rokah in se hkrati nalaga za vašo prihodnjo pokojnino.

Vsak evro šteje – danes pri davku, jutri pri pokojnini

Z rednim vplačevanjem v dodatno pokojninsko zavarovanje lahko vsako leto prihranite več sto evrov pri dohodnini in hkrati varčujete za prihodnost. FOTO: Depositphotos

Davčna olajšava pri dodatnem pokojninskem zavarovanju je prijetna in oprijemljiva kratkoročna nagrada. Vsak evro, ki ga namenite varčevanju, takoj zmanjša vašo davčno obveznost. Toda njen pravi pomen presega trenutni prihranek. Gre za mehanizem, ki spodbuja dolgoročno finančno odgovornost in stabilnost posameznika.

Sredstva, ki jih vplačujete danes, se v letih oplemenitijo in postopoma ustvarjajo dodatno pokojninsko rezervo, s katero boste po upokojitvi ohranili življenjski standard, ki ga državna pokojnina pogosto ne zmore več zagotoviti. Sistem javnih pokojnin temelji na medgeneracijski solidarnosti, vendar demografski trendi kažejo, da bo za dostojno življenje v starosti vse pomembnejše imeti tudi lastne prihranke. Tisti, ki začnejo varčevati zgodaj in redno, si zagotovijo večji donos zaradi učinka obrestnoobrestnega računa. Če te možnosti ne izkoristite, vsak mesec izgubljate potencialni prihranek, tako pri davku kot tudi pri prihodnji pokojnini.

Naročnik oglasne vsebine je Modra zavarovalnica