Davek na nepremičnine bo za leto 2012

Portorož – Poleg nastavkov za nov strateški stanovanjski program in novosti v zemljiškoknjižni zakonodaji so na dvodnevnem portoroškem nepremičninskem posvetu največ pozornosti posvetili novemu davku na nepremičnine. Ob včerajšnji okrogli mizi o tej temi generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov Alenka Kovač Arh udeležencem posveta še ni mogla predstaviti osnutek predloga zakona, povedala pa je, da so na finančnem ministrstvu pripravili končno različico, v kateri so upoštevali številne čez poletje zbrane pripombe. Zdaj jo morajo pregledati še krizni ministri, potem pa bo o predlogu odločala vlada. Podrobnosti uradno niso znane, so pa rešitve iz zadnje različice besedila že pricurljale v javnost. Kovač Arhova je potrdila le, da bo prva odmera davka za leto 2012. Udeleženci včerajšnje okrogle mize so bili zelo nejevoljni, ker so o načrtovanih rešitvah prebrali v enem od medijev, še preden jih je javnosti predstavil predlagatelj. Kovač Arhova, ki do končne koalicijske uskladitve nima mandata za razkrivanje številk, je domnevala, da informacije prihajajo iz strankarskih logov. In tako je morala pač komentirati vprašanja o tem, »kar piše v Financah «. Skratka, iz pogovora je bilo mogoče razbrati, da se je predlagatelj odločil za davčno osnovo v polni vrednosti geodetsko določene nepremičnine, da bo davčna stopnja za stanovanja, v katerih živi lastnik, znašala 0,1 odstotka na leto, enaka bo stopnja v drugem, tretjem ... stanovanju istega lastnika, če jih bo oddajal najemniku s stalnim bivališčem in formalno urejenim (obdavčenim) najemnim razmerjem, drugo (prazno ali na črno oddano) stanovanje oziroma počitniška hiša pa bo obdavčena z 0,3-odstotno stopnjo. Enaka bo stopnja za nezazidana stavbna zemljišča, za poslovne nepremičnine bo treba plačevati davek v višini 0,5, za industrijske pa 0,7 odstotka na leto. Ob takih stopnjah naj bi pobrali 330 milijonov evrov davka na leto, medtem ko ga zdaj 160 milijonov. Olajšav menda predlog ne predvideva.

Davčno breme 
ne bo zelo veliko?

Udeleženci okrogle mize davku načeloma niso nasprotovali, večinoma pa se niso strinjali s posameznimi konkretnimi rešitvami. Generalni sekretar zbornice davčnih svetovalcev Darko Končan bi podprl kot osnovo za davek 80 odstotkov vrednosti nepremičnine, ker je bil obseg transakcij, ki so bile baza za nastavitev vrednostnih modelov, preskromen za realno oceno tržne vrednosti. Poleg tega bi imela 20 odstotnih točk nižja osnova ugoden psihološki učinek pri davčnih zavezancih; država pa tako in tako lahko doseže želeni obseg pobranega davka z določitvijo višje ali nižje davčne stopnje. Kljub vsemu po Končanovem mnenju davčno breme po sedanjih predvidenih rešitvah ne bo zelo veliko, saj bo večji, kot je bil do zdaj, zajem davčnih zavezancev, prav pa se mu zdi, da so nerezidenčne nepremičnine bolj obdavčene. In če bo res vsaj del pobranega nepremičninskega davka ostal v integralnem državnem proračunu, bi ga morala država usmeriti v občine, ki bodo prikrajšane zaradi nižje lokacijske rente, in s tem spodbujati enakomernejši regionalni razvoj.

Edo Pirkmajer: Davčna obremenitev bo večja

S Končanovo tezo, da bi morala država hkrati z uvedbo davka na nepremičnine spremeniti zakon o dohodnini, v katerem bi najemnine obdavčila cedularno, kot druge vrste naložb, se je strinjal tudi Edo Pirkmajer , podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin. Nasprotno pa je menil, da bo davčna obremenitev, če držijo najnovejše informacije, bistveno večja od sedanje. Kaže, da bo to povsem nov davek. Pirkmajer nasprotuje čistemu premoženjskemu davku (nekatere druge države ga odpravljajo); premoženje, pravi, lahko obdavčimo, a mora biti davek sorazmeren z dohodkom, ki bi ga nepremičnina lahko ustvarjala.

Absolutne pravičnosti pri opredelitvi davčne osnove ni, je pribila Alenka Kovač Arh. Odzvala se je na predloge, da bi morali progresivno obdavčiti stanovanjsko površino (z nižjo stopnjo na primer samo 50 kvadratnih metrov za enega člana in po 30 kvadratnih metrov za vsakega naslednjega). Dejala je, da bi s tem najbolj prizadeli sloj, ki je mukoma (z)gradil hiše v 60. 70. letih prejšnjega stoletja, ker preprosto ni imel druge izbire. Potem so se otroci odselili, v preveliki hiši pa sta ostala dva gmotno šibka upokojenca. Kovač Arhova meni, da bo nepremičninski davek prenizek, da bi lahko reguliral nepremičninski trg – zaradi davka ljudje najbrž ne bodo prodajali stanovanj –, regulirati bi ga moral nacionalni stanovanjski program, in to pred uvedbo davka. Vendar strateškega akta, na splošno razočaranje, odgovorni še niso pripravili.