Dejanske plače ne sledijo onim iz kolektivnih pogodb
Po podatkih, ki jih dobi Eurofound, dogovori kot instrument plačne politike vse manj vplivajo na končno izplačilo plač.
Odpri galerijo
Na račun običajno pride manj, kot narekuje kolektivna pogodba. FOTO Shutterstock
Eurofound v svojem poročilu o plačah po kolektivnih pogodbah ugotavlja, da dejansko izplačani zneski plač ne sledijo plačam, ki so bile rezultat pogajanj med sindikati in združenji delodajalcev. Dogovor, ki je bil v preteklosti pomemben instrument plačne politike, vse manj vpliva na končno izplačilo.
Po podatkih, ki jih sicer posreduje samo polovica članic EU, so v štirinajstih državah dejanske plače rasle hitreje od dogovorjenih, v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Portugalskem pa so za dogovorjenimi po kolektivnih pogodbah - zaostajale.
Leta 2017 se je rast plač po kolektivnih pogodbah sicer pospešila, vendar zaradi inflacije ni pomenila dejanske rasti. V šestih od štirinajstih držav so se plače po kolektivnih pogodbah realno celo zmanjšale, najbolj v Belgiji in na Finskem.
Po podatkih, ki jih sicer posreduje samo polovica članic EU, so v štirinajstih državah dejanske plače rasle hitreje od dogovorjenih, v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Portugalskem pa so za dogovorjenimi po kolektivnih pogodbah - zaostajale.
Leta 2017 se je rast plač po kolektivnih pogodbah sicer pospešila, vendar zaradi inflacije ni pomenila dejanske rasti. V šestih od štirinajstih držav so se plače po kolektivnih pogodbah realno celo zmanjšale, najbolj v Belgiji in na Finskem.
