Delodajalci od kandidatov pričakujejo več resnosti

Kljub velikemu bazenu iskalcev­ zaposlitve na trgu dela in številnosti prijav na razpisana mesta so mnogi delodajalci negativno presenečeni nad odzivom kandidatov, ki jih povabijo na razgovor. Nanj, denimo, ne pride polovica povabljenih in tega niti ne sporočijo. S čim se ukvarja podjetje, se ne pozanimajo. Delodajalci pogrešajo več resnosti.

O izkušnjah delodajalcev z iskalci­ zaposlitve so na okrogli mizi razpravljali predstavniki podjetij, vključeni v projekt zaposlitvenih klubov (delujejo v okviru zavoda­ Nefiks ob podpori blagovne znamke Orto). Strinjali so se, da si v svojih vrstah želijo mlad kader, saj je ta učljiv in prinaša svežino v podjetje. Vendar jih ob prvem vtisu zmoti njihov pristop. Mladi se morajo zavedati, da je na začetku treba več dati kot dobiti, so poudarili. Le tako bodo napredovali. In še: običajno uspejo tisti, ki iščejo delo, ne zaposlitve.

Blagovna znamka Orto je 13 podjetij spodbudila k 18 novim delovnim mestom za iskalce prve zaposlitve. Podjetja so prejela 1958 prijav, delo so ponudili 26 mladim.­ Podjetje Adriatic Slovenica je povpraševalo­ po projektantu aplikacij, Atlantic Grupa je iskala strokovnega sodelavca za digitalne vsebine, časnik Finance novinarja, Knauf Insulation laboratorijskega­ tehnika in skrbnika ključnih strank, podjetje Studio Moderna je potrebovalo svetovalce v klicnem centru, Mercator prodajalca, Pro plus asistenta trženja, Simobil specialista za IP-omrežja, Skupina Panvita tehnologa, Sportina Bled poslovnega sekretarja, podjetje SRC razvojnega inženirja, Steklarna Hrastnik tržnega raziskovalca, Zavarovalnica Tilia strokovnega sodelavca za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, kandidate za delovna mesta logista, tehnologa, razvojnega konstrukterja in skrbnika ključnih kupcev pa so iskali v Plastiki Skaza.

Nemobilni in neprilagodljivi

V Steklarni Hrastnik jih je presenetilo, ko je na razgovor prišla le tretjina povabljenih, manjkajoči pa odsotnosti niso napovedali. Enako izkušnjo so imeli pri Studiu Moderna; prejeli so 143 prijav, na razgovorih so jih našteli le 59. »Mladim svetujem, naj se prijavijo na tisto delovno mesto, ki ga bodo z veseljem opravljali. Potemtakem naj tudi pridejo na razgovor,« je opozorila Ana Kapun, vodja kadrovsko-pravne službe pri Skupini Panvita.

Pri podjetju Knauf Insulation jih je presenetil kandidat, ki je spraševal, ali lahko dela od doma in se s tem izogne vožnji iz Ljubljane v Škofjo Loko. »Razpravljali smo o terenskem delovnem mestu, za katero je značilno, da zaposleni 40 odstotkov delovnega časa preživi v tujini,« je pojasnila Barbka Novak, vodja kadrovske službe. Mobilnost so pričakovali tudi pri časniku Finance, ko so izbirali primernega kandidata za novinarja. »Bili smo presenečeni, da se mladi niso pripravljeni voziti na delo v Ljubljano. Tisti, ki jih zanima delo v medijih, se morajo zavedati, da so novinarji mobilni,« je na za ta poklic značilno terensko delo opozorila urednica Financ Dunja Turk in dodala, da so pri povabljenih na razgovor pogrešali splošno razgledanost: »Niso se pozanimali, kaj počnemo.«

Če ni izkušenj, je motivacijsko pismo še pomembnejše

Delodajalci so med razpravo mlade pozvali, naj bodo pri motivacijskih pismih in življenjepisih drugačni in drzni, vendar s pravo mero. Nekaterim ni všeč, da od večine prejmejo ceveje europass. Pogrešajo več ustvarjalnosti. »Ker življenjepise beremo po diagonali, je ključno­ dobro napisano motivacijsko pismo,« je razkrila Ksenija Božič, svetovalka generalnega direktorja za strateške kadre pri Steklarni Hrastnik. Rok Zupančič, izvršni direktor za razvoj kadrov in pravo pri Mercatorju, pa je razkril, da lahko tisti, ki imajo malo izkušenj, prepričajo z dobrim motivacijskim pismom, kandidati z več delovnimi izkušnjami pa s cevejem.

Tea Starc, direktorica službe za trženjsko komuniciranje in odnose z javnostmi pri Zavarovalnici Tilia, je povedala, da jih pri mladih prepričajo izkušnje, ki so jih pridobili med študijem. Za delo v odnosih z javnostmi so v podjetju prejeli kar 422 prijav. »Ko kandidat dobi priložnost v podjetju, naj s pozitivno energijo pokaže, da si želi delati,« je dodala.

Nekatere delodajalce zanima tudi, s čim se kandidati ukvarjajo v zasebnem življenju. »Štejejo tudi priporočila profesorja s fakultete, s katerim so sodelovali pri projektih, ali pa nekoga, ki je del kandidatovega hobija. Vse to jih lahko osebnostno dobro opiše,« je dejala Ksenija Božič. Govorci so opozorili kandidate, naj pri priporočilih izberejo ustrezne osebe, saj se jim zgodi, da pri preverjanju naletijo na takšne, ki ne vedo, o kom teče beseda.

Manjka jim potrpljenja

»Pri mladih opažam, da imajo premalo potrpljenja. Pri vsaki oviri ne moreš odnehati,« je opazila Mateja­ Zavadlal, direktorica podjetja Sportina Group, in poudarila, da je zelo pomembna vztrajnost. Če si neko delo res želijo, naj, denimo, v podjetje vsaka dva tedna pošljejo e-pošto. Ponudijo naj se, tudi ko ni razpisov, pokličejo naj v podjetje in vzpostavijo osebni stik.

In še dobronamerno opozorilo: »Tistih, ki se prijavljajo na vsak razpis, torej za različna delovna mesta, več ne jemljemo resno. Imejte cilj in mu sledite. Če se prijavljate na raznovrstna delovna mesta, si to razlagamo, kot da kandidat sam ne ve, kaj sploh hoče,« je sporočila Novakova iz Knauf Insulation.