Denar za sanacijo odlagališča rudnika urana zdaj menda bo

»SDH se s pristojnim ministrstvom, Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV) ter Agencijo za radioaktivne odpadke (Arao) prizadeva za čimprejšnjo izvedbo potrebnih in zadostnih ukrepov, ki bodo omogočili dokončno zaprtje rudnika,« so povedali v Slovenskem državnem holdingu (SDH).

V zadnjem času so dejavnosti v povezavi s tem še intenzivirali, še pravijo v SDH, ki so edini lastniki Rudnika Žirovski vrh v zapiranju (RŽV). Prioritetni nalogi sta zato sanacija na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt in odprava posledic deževja na odlagališču rudarske jalovine Jazbec. Kot priznavajo v SDH, v zadnjih letih vsa potrebna dela v povezavi z zapiranjem RŽV niso bila izvedena, in sicer »zaradi nepredvidenih dogodkov na odlagališču Boršt ter pomanjkanja denarja«.

Zdaj pa kaže, da se bodo stvari le premaknile in bo podjetje vendarle mogoče likvidirati (ko bodo zaključeni vsi upravni postopki, vezani na sanacijo odlagališč), obe odlagališči pa bosta prešli pod nadzor Araa. Intervenciske ukrepe za sanacijo na odlagališču Boršt, ki vključujejo gradnjo 18 drenažnih vrtin za odvodnjavanje zalednih voda, bodo po informacijah SDH izvedli še letos, zagotovljena naj bi bila tudi proračunska sredstva za to.

Podjetje mora biti likvidirano prej kot v šestih letih

SDH je od vodstva RŽV, ki je septembra pripravilo program zapiralnih del in predvidelo dokončno likvidacijo podjetja – ob predpostavki nemotenega financiranja za zaprtje – do leta 2020 oziroma 2021 zahtevala revizijo terminskega načrta in »takojšnjo zagotovitev pogojev za izvedbo«. Kot pravi direktorica rudnika Hiacinta Klemenčič, so pripravili realni časovni načrt, upoštevali so postopke v povezavi z začetkom del, vključno s časom, ki je potreben za javna naročila, in tudi, da je dostop do proračunskih sredstev mogoč šele po sprejetju proračuna, po izvedbi intervencijskih ukrepov je treba leto in pol zbirati podatke o njihovem učinku, nato pripraviti revizije.

V najboljšem primeru bi likvidacijo družbe lahko začeli konec leta 2018, ta postopek pa po izkušnjah traja dve leti, pojasnjuje Klemenčičeva. V SDH nam na vprašanje, kakšni so realni roki za dokončno zaprtje rudnika in koliko bo to stalo, niso odgovorili, prav tako tudi ne, kakšni so njegovi stroški (vključno s stroški rent in davkov) glede na stroške, ki bi jih imeli s sanacijo odlagališča in nato likvidacijo podjetja – v koliko letih bi se povrnila naložba v sanacijo?

Izguba skoraj v celoti požrla osnovni kapital

Dodajmo še, da je SDH ob septembrski obravnavi letnega poročila RŽV za poslovno leto 2013 sprejela sklep, da izgubo podjetja, ki je je bilo konec lanskega leta za skoraj 5,9 milijona evrov, skoraj v celoti pokrije v breme osnovnega kapitala. S tem se je družba, ki ji je zdaj ostalo še vsega 109.000 evrov osnovnega kapitala, začasno izognila stečaju. Ob tem, da sama ne ustvarja več prihodkov, ima pa obratovalne stroške, strošek rente občini, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bodo izgube nastajale še naprej.

V SDH na vprašanje, ali RŽV lahko gre v stečaj in kakšne bi bile posledice, odgovarja: »Rudnik je gospodarska družba, zato je stečaj seveda realna možnost, ki pa bi po naši oceni na izvedbo projekta zaprtja imela tudi precejšnje negativne posledice. Prizadevamo si zagotoviti sredstva za sanacijo Boršta in tako pogojev za zaprtje rudnika.«