Deregulacija poklicev niža kakovost

Ljubljana – Poklici so po državah EU zelo različno regulirani. Evropska komisija je pred mesecem objavila evropski zemljevid reguliranih poklicev, pri katerih so za njihovo opravljanje potrebne določene kvalifikacije ali poseben naziv.

Na interaktivnem zemljevidu so podatki o številu reguliranih poklicev in njihovi porazdelitvi po sektorjih – praviloma jih je v vseh državah največ v zdravstvu in sociali, povprečno okrog tretjine vseh. Najmanj poklicev je po tej preglednici reguliranih v baltskih državah (Estonija 45 – skoraj devet desetin v zdravstvu in sociali, Latvija 61 in Litva 70), v devetih državah je reguliranih poklicev med 100 in 150 (Hrvaška 145, Madžarska 135, v Italiji natančno 150), v desetih državah pa med 150 in dvesto (Nemčija 152, Grčija 167, Švica 178). Več kot dvesto poklicev je reguliranih v Avstriji (218), Združenem kraljestvu (220) in Sloveniji (236), na vrhu pa so Slovaška (311 reguliranih poklicev), Poljska (388) in Češka (398).

Po evropskem zemljevidu je med reguliranimi poklici v Sloveniji 30,8 odstotka v zdravstvu in sociali, 19,2 odstotka v transportu, 10,8 odstotka v poslovnih dejavnostih, 10,4 odstotka v javnem servisu in izobraževanju, 5,4 odstotka v gradbeništvu, 1,7 odstotka v trgovini, 1,3 v proizvodnji preostala petina pa v drugih dejavnostih od turizma do rudarstva. Po letu 2004 je bilo število reguliranih obrtnih dejavnosti prepolovljeno na 64, sedaj jih je le še 21.

Trg sumljivih obrtnikov ne izloča

Na letošnjem forumu obrti in podjetništva je državni svetnik Alojz Kovšca opozoril, da v obrtno-podjetniški zbornici podpirajo deregulacijo dejavnosti, deregulacije poklicev pa ne. Z deregulacijo poklicev se znižuje kakovost, zato naj bi v vsaki družbi nekdo moral imeti potrebno kvalifikacijo. Trg namreč sumljivih obrtnikov in podjetnikov ne izloča, obrtnega dovoljenja pa jim tudi ni moč odvzeti. Odhajajoči notranji minister Gregor Virant je na forumu dejal, da je regulacija poklicev v Sloveniji še vedno nad evropskim povprečjem. Virant meni, da slaščičarstva ni treba omejevati: samo da je slaščica okusna. Ministrski kolega Dejan Židan je oporekel, da mora biti tortica tudi varna, državni sekretar na šolskem ministrstvu Aljuš Pertinač pa, da je prav vesel, če mesar pokvarjenega mesa ne pošlje v šole.

V OZS se z večino nedavnih priporočil Sloveniji iz Bruslja, zlasti s tistimi, ki se nanašajo na ureditev javnih financ, prestrukturiranje bank, poslovno okolje, skrajšanje sodnih postopkov in spremembe insolventne zakonodaje strinjajo. V OZS pozdravljajo priporočilo, da se zmanjša administrativne ovire, ki zavirajo tudi slovenske, ne le tujih podjetnikov, nasprotujejo pa deregulaciji poklicev na področju obrti, saj je privedla do znižanja standardov v obrtnih dejavnostih in povzročila nezainteresiranost mladih za obrtne poklice.

Danijel Lamperger, v. d. direktorja OZS, pojasnjuje, da je regulacija poklicev v državah EU zelo različna. Če so na primer elektroinštalacije regulirane, znotraj njih pa je pet poklicev, lahko države s svojo metodologijo stvari uredijo po svoje. Dan je okvir, potem pa vsaka država sama pripravi rešitve.

Težave čez mejo

Pri čezmejnem sodelovanju sedaj v OZS ugotavljajo, da ob isti direktivi stvari po državah zelo različno in tudi drugače delujejo. Danijel Lamperger dvomi, da je v Estoniji samo 45 poklicev, ki so regulirani. Samo v zdravstvu je toliko reguliranih poklicev: seveda pa so lahko v eni državi navedli, da je reguliran poklic medicinske sestre, v drugi pa so specificirali različne ravni – od negovalk do višjih medicinskih sester.

V večini s Slovenijo primerljivih držav so poklici na področju obrti sedaj bolj regulirani kot pri nas. V gradbeništvu je po evropskem zemljevidu pri nas reguliranih 5,4 odstotka od 238 poklicev (recimo 13), v Avstriji 9,5 odstotka od 218 (21).

Razlaga, da regulacija povzroča togost trga dela, negativno mobilnost, da je zato gospodarstvo nekonkurenčno, da naj bi deregulacija pripomogla k večjim možnostim, po prevladujočem mnenju v OZS ne vzdrži. Siva ekonomija še naprej cveti, na konkurenčnost Slovenije to ni vplivalo. Danijel Lamperger dvomi, da narašča kvaliteta storitev, šol ni, odločitev za ta poklic ni. Cena storitve pa zagotovo pada.

Regulacija dejavnosti pomeni, da mora imeti potrebno kvalifikacijo podjetnik ali pri njem zaposleni, regulacija poklica pa, da ga ne more opravljati nekdo brez ustrezne kvalifikacije. Z deregulacijo se zmanjša vrednost poklica, ker ga očitno lahko opravlja vsak. V OZS so vedno zagovarjali, da tisti, ki ima ustrezno kvalifikacijo za opravljanje neke dejavnosti zagotavlja ustrezno raven dela in je odgovoren za delo. Deregulacija naj bi povečala možnost čezmejnega opravljanja dejavnosti, ker naj bi bilo to dovoljeno pod enakimi pogoji kot v matični državi. Vendar: če imate pri nas popolnoma deregulirano pleskarsko dejavnost, v Avstriji pa je regulirana, bi to pomenilo, da bi naši severni sosedje diskriminirali lastne pleskarje. V resnici pa imajo naši obrtniki v zanje najbolj zanimivih Avstriji in Nemčiji samo dodatne težave pri dokazovanju, da obvladujejo svoje delo ali da imajo potrebno izobrazbo.