Digitalizacija v Sloveniji melje naprej

Preobrazba: podjetja ocenjujejo, da so njihovi projekti digitalizacije uspešni, vendar tega večina ne meri

Objavljeno
10. september 2018 08.00
Posodobljeno
10. september 2018 08.00
»Prioriteta podjetij naj bo izdelati strategijo za digitalno preobrazbo, za kar pa mora dobro poznati lastno organizacijsko strukturo,« pravi Klod Kolaro. Foto Comtrade
Miran Varga
Miran Varga
Od zadnje domače raziskave s področja digitalne preobrazbe sta minili že dve leti, zato je letošnja anketa o digitalizaciji v slovenskih podjetjih, ki sta jo opravili podjetji Comtrade System Integration International in Housing Co., dobrodošla osvežitev. V njej je sodelovalo 75 domačih podjetij, velika večina, kar 89 odstotkov, se jih že aktivno ukvarja z lastno digitalno preobrazbo. Vsako tretje podjetje se je je lotilo že pred štirimi ali več leti.

Pravilno je, da podjetja digitalizacijo sprejemajo kot proces in evolucijo, ki je pogojena s tehnološkimi spremembami, v praksi pa jo bodo uresničila z različnimi projekti. Seveda se pri tem spopadajo s številnimi izzivi, ki jih bolj ali manj uspešno rešujejo, ter tveganji.

Ključni motivi za odločitve o preoblikovanju poslovanja v podjetjih so predvsem optimizacija poslovnih procesov, večja učinkovitost zaposlenih ter večje zadovoljstvo strank. Večina podjetij se je zato pri preobrazbi osredotočila na področja, kot so digitalizacija poslovnih procesov, način dela zaposlenih, transparentnost procesov ter uvajanje novih digitalnih praks. Večinoma se podjetja odločajo spreminjati in posodabljati poslovne aplikacije, manj pa vključujejo področji, kot sta mobilnost in varnost. Cilj digitalizacije se kaže predvsem v učinkovitejšem delu zaposlenih, nižjih stroških, uvajanju novih poslovnih modelov in povečanju zadovoljstva strank.
 

Kdor ne meri … ta ne ve


Podjetja samoocenjujejo, da so njihov projekti digitalizacije zelo uspešni (53 odstotkov), ob tem pa velja dodati, da večina podjetij uspešnosti projektov sploh ne meri (59 odstotkov), ne ve, ali se je učinkovitost dela povečala (52 odstotkov) in tudi ne, ali so zaradi digitalizacije učinki na poslovne rezultate podjetja ugodni (67 odstotkov). Se pa skoraj vsi vprašani (84 odstotkov) strinjajo, da so rešitve, ki so posledica digitalizacije, vplivale na spremembe v poslovanju.

Podjetja že načrtujejo nove projekte (91odstotkov), vendar jih izbirajo dokaj selektivno. Večina se odloča, da bo na leto izvedla od enega do pet projektov s področja digitalizacije poslovanja, šest od desetih podjetij je za ta namen tudi povečalo obseg naložb v izbrana področja. Letošnja raziskava sicer razkriva tudi več napak, ki jih pri tem naredijo podjetja in bi jih morale skrbeti.
 

Brez podpore vodstva in vključenosti strank ne gre


Izzivi, s katerimi se podjetja srečujejo pri digitalizaciji, so zelo podobni tistim, s katerimi se srečujejo tudi družbe v drugih državah: v ospredju so zagotavljanje podpore vodstva, potrebnih virov ter razumevanje digitalizacije med zaposlenimi. Tveganja, ki bi lahko ogrozila digitalizacijo poslovanja podjetij so povezana s pomanjkanjem ustreznih znanj ter sredstev za digitalizacijo; to je pogosto posledica slabših poslovnih izidov in nikakor ni dober obet za prihodnost.

»Precej skrb vzbujajoč je podatek, da skoraj polovica podjetij digitalizacije ne povezuje s strankami in jih tudi ne vključuje v proces digitalizacije,« je dejal Klod Kolaro, generalni direktor družbe Comtrade System Integration International, in dodal: »Prioriteta podjetij naj bo izdelati strategijo za digitalno preobrazbo, za kar pa mora dobro poznati lastno organizacijsko strukturo. Toda klasična hierarhična ali matrična ureditev, ki v ospredje postavlja le učinkovitost poslovanja, ne omogoča preobrazbe. Treba je podreti meje med oddelki in zaposlenimi – vse do strank. Inovacije se morajo prosto širi po podjetju, s tem postane to tudi privlačnejše in lažje privabi nove talente.«
 

BTC kot domači zgled uspešne digitalne preobrazbe


Na dogodku »CIO leta« je nagrado, imenovano »Digitalna preobrazba leta«, prejela družba BTC. Ta se je v dobrih 60 letih iz javnih skladišč razvila v pametno in inovativno središče. Leta 2016 so v BTC ustanovili poslovni steber za inovacije in digitalizacijo ter začeli izvajati številne projekte, podprte z novimi tehnologijami, ki ustvarjajo podporno okolje za zasnovo in izvedbo inovativnih rešitev. Družba se danes označuje kot center za poslovno preobrazbo, katerega glavni namen je digitalna transformacija, osredotočena na posodobitve poslovnih procesov, modelov in segmentov poslovanja partnerskih podjetij in družb v poslovnem ekosistemu družbe BTC. ABC Hub in ABC pospeševalnik pa sta edinstvena inovacijska ekosistema, ki mladim, zagonskim podjetjem in korporacijam omogočata dostop do mednarodnega poslovnega okolja in svežega znanja ter preizkušanje najnovejših poslovnih procesov in tehnologij. Prebojne rešitve podjetja v okviru BTC City »Living Laba« lahko preverijo v realnem testnem okolju BTC Cityja Ljubljana. Njegova razvejana infrastruktura omogoča preizkušanje naprednih poslovnih idej, izdelkov in storitev.

»Družba BTC v svoj ekosistem vključuje tudi mlade, talentirane in perspektivne posameznike ter podjetja, katerih znanje in delovanje sta usmerjena v razvoj in ustvarjanje novih pametnih rešitev. Z izobraževanji zaposlenih o novih tehnologijah in ustanovitvijo inovacijske pisarne skrbi za motivacijo in povečanje inovativnosti v podjetju. S svojim napredkom in poslovnim modelom je podjetje vzor izjemnega znanja, volje, inovativnosti ter možni model razvoja slovenske tehnološko napredne družbe v prihodnosti,« je ob podelitvi nagrade povedal direktor podjetja Housing Co. Gregor Jemec.