Direktor ASML: Podjetja bodo pač odšla drugam

Christophe Fouquet, direktor ene največjih tehnoloških korporacij v Evropi ASML s sedežem na Nizozemskem, je za Politico kritiziral Bruselj glede prestrogih direktiv za umetno inteligenco.

Christophe Fouquet, izvršni direktor podjetja s 44.000 zaposlenimi, ki izdeluje najzmogljivejše čipe in je ocenjeno na 515 milijard evrov, meni, da »Evropa škoduje razvoju umetne inteligence in tvega, da bo v primerjavi z drugimi regijami izgubila svoj podjetniški potencial«.

Letos so vlagatelji v investicijske sklade vplačali že skoraj 180 milijonov

Buselj in evropska industrija brez skupnega jezika

Direktor ASML poleg tega Evropo svari še pred velikim razkorakom med Brusljem in vodilnimi industrijskimi podjetji na stari celini. Evropa hoče svojo pomembnost izkazati z regulacijo in subvencioniranjem tehnologije AI, a po njegovem mnenju s tem postavlja ovire za podjetja, še preden je doseženega dovolj povpraševanja po tej tehnologiji. Šele povpraševanje bi namreč Evropo postavilo ob bok preostalim tekmecem.

Stroji, ki izdelujejo najzmogljivejše čipe na svetu FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

ASML 99 odstotkov svojih izdelkov proda zunaj Evrope. Fouquet je izpostavil evropski akt o umetni inteligenci in poudaril, da je Bruselj postavil meje, še preden so evropska podjetja razvila lastne močne izdelke na tem področju. »Še preden smo začeli teči ali hoditi, so bile pred nas postavljene ovire. To ni pomoč industriji.« Aktu so oporekali tudi številni evropski tehnološki velikani in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen opozorili, da zakonodaja hromi evropska podjetja, še preden ta lahko konkurirajo ZDA in Kitajski.

Podjetja bodo odšla drugam 

Fouquet je glede strogih regulacij omenil še, da bodo »podjetja pač odšla drugam, če dela ne bodo mogli opraviti tukaj.« Kritiziral je tudi t. i. omnibus pakete Bruslja in dejal, da bi morala podjetja sodelovati pri oblikovanju teh pravil.

Njegove opazke prihajajo v času, ko se pripravlja paket tehnološke suverenosti, katere cilj je zmanjšati odvisnost od ameriške tehnologije in povečati zmogljivost podatkovnih centrov bloka ter delež v dobavni verigi čipov. Opozoril je še na pretirano ščitenje lokalnih proizvajalcev, češ da »nobena država nima vsega«.

Musk utegne postati prvi bilijonar na svetu

Dodal je tudi, da ideja o tem, da bi EU ali evropska komisija gradila podatkovni center, ni najboljša in naj to raje prepustijo industrijskim podjetjem, ki se na to bolje spoznajo.

Leta 2022 je poskusil tako podjetje zgraditi že ameriški proizvajalec čipov Intel, a je projekt propadel zaradi finančnih težav.

Težava je po Fouquetovih besedah ta, da v Evropi takšne napredne tehnologije nihče zares ne uporablja.

Prav tako je opozoril pred tem, da bi Evropa veliko vlagala v podatkovne centre ali tovarne čipov, ne da bi hkrati ustvarila povpraševanja po aplikacijah umetne inteligence, oblačnih storitvah in čipih.

Na Fouquetove kritike evropske zakonodaje o umetni inteligenci se je odzval tiskovni predstavnik evropske komisije Thomas Regnier in dejal, da »akt o umetni inteligenci podpira inovacije s povečevanjem zaupanja, zaupanje pa vodi v večjo uporabo in več naložb«.

Dodal je še, da nedavni dogovor o paketu za poenostavitev pravil na področju umetne inteligence prinaša »jasne časovnice ter enostavnejša in inovacijam prijaznejša pravila za umetno inteligenco«.