Do drugega tira tudi prek novega sklada Tri morja
V SID banki vidijo priložnosti za financiranje naložb in nove možnosti za slovenska podjetja, da se tudi kot podizvajalci vključijo projekte v drugih državah.
Odpri galerijo
SID banka v skladu Tri morja vidi priložnost za nove projekte, pravi predsednik uprave Sibil Svllan. Foto Jože Suhadolnik
Ljubljana – SID banka vstopa v investicijski sklad Tri morja v svojem imenu in za svoj račun in bo vanj postopoma prispevala 23 milijonov evrov, pravi predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Sodelovanje v skladu je zanj nadaljevanje delovanja na področju infrastrukture, kjer so v zadnjih petih letih financirali več kot 50 projektov v vrednosti skoraj 200 milijonov evrov.
»Pri nas primanjkuje precej kapitala in lastniškega dela in ta sklad, ki je komercialen in ni političnega značaja – zato se je vanj neposredno vključila tudi SID banka – je tisti, ki bi slovenskim projektom lahko omogočil lastniški del financiranja. Ta pri naših projektih manjka, s tem pa bi spodbudili tudi druge investitorje,« poudari Svilan.
Naš projekt drugega tira je po njegovih besedah tipičen primer za projektno financiranje in je lahko idealna priložnost za povezovanje držav te regije od Jadranskega do Baltskega morja, od Kopra do Talina. Vse države na tej poti bi verjetno lahko sodelovale in ta sklad bi bil tisti, ki bi lahko pokrival tak projekt, ki bi ga seveda morali temu primerno postaviti, pravi sogovornik.
V hitrih železniških povezavah vidi eno od hrbtenic prihodnje infrastrukture in transporta tudi v vzhodni polovici Evrope, to je bil tudi eden od pomembnih razlogov, da so se v banki odločili za vstop v sklad. Slovenija potrebuje investicije v infrastrukturo in zdaj je pravi čas zanje, na razpolago so tako sredstva kot možnosti. Projekti prek sklada so omejeni na transport, obnovljive vire energije in digitalizacijo in ta tri področja bi morali v Sloveniji dodatno podpreti z investicijami, menijo v SID banki, kjer bodo postopoma vplačevali v ta sklad glede na možne investicije in projekte.
V banki poleg tega računajo, da se bodo prek omenjenega sklada odprle tudi nove možnosti za slovenska podjetja, da se tudi kot podizvajalci vključijo v izvedbo projektov v drugih državah. Sklad ima zdaj na seznamu 80 projektov, med njimi jih je tudi pet iz Slovenije, poleg drugega tira je na njem tudi plinska povezava z Madžarsko.
Investicijski sklad Tri morja s sedežem v Luksemburgu je bil ustanovljen maja lani, na podlagi dogovora predsednikov 12 držav z območja med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Za zdaj ima dva delničarja, Poljsko in Romunijo, letos pa bo vanj vstopilo še sedem držav, tudi Slovenija.
Cilj je, da bi vplačana sredstva razvojnih bank in drugih deležnikov dosegla pet milijard evrov, naložbena strategija pa je usmerjena v projekte v transportu, energetiki in digitalni transformaciji. Dvanajsterica držav iz regije med tremi morji ima skupaj 111 milijonov prebivalcev, do leta 2030 pa bi za naložbe na omenjenih področjih potrebovala 600 milijard evrov, ocenjujejo v skladu.
»Pri nas primanjkuje precej kapitala in lastniškega dela in ta sklad, ki je komercialen in ni političnega značaja – zato se je vanj neposredno vključila tudi SID banka – je tisti, ki bi slovenskim projektom lahko omogočil lastniški del financiranja. Ta pri naših projektih manjka, s tem pa bi spodbudili tudi druge investitorje,« poudari Svilan.
Naš projekt drugega tira je po njegovih besedah tipičen primer za projektno financiranje in je lahko idealna priložnost za povezovanje držav te regije od Jadranskega do Baltskega morja, od Kopra do Talina. Vse države na tej poti bi verjetno lahko sodelovale in ta sklad bi bil tisti, ki bi lahko pokrival tak projekt, ki bi ga seveda morali temu primerno postaviti, pravi sogovornik.
V hitrih železniških povezavah vidi eno od hrbtenic prihodnje infrastrukture in transporta tudi v vzhodni polovici Evrope, to je bil tudi eden od pomembnih razlogov, da so se v banki odločili za vstop v sklad. Slovenija potrebuje investicije v infrastrukturo in zdaj je pravi čas zanje, na razpolago so tako sredstva kot možnosti. Projekti prek sklada so omejeni na transport, obnovljive vire energije in digitalizacijo in ta tri področja bi morali v Sloveniji dodatno podpreti z investicijami, menijo v SID banki, kjer bodo postopoma vplačevali v ta sklad glede na možne investicije in projekte.
V banki poleg tega računajo, da se bodo prek omenjenega sklada odprle tudi nove možnosti za slovenska podjetja, da se tudi kot podizvajalci vključijo v izvedbo projektov v drugih državah. Sklad ima zdaj na seznamu 80 projektov, med njimi jih je tudi pet iz Slovenije, poleg drugega tira je na njem tudi plinska povezava z Madžarsko.
Investicijski sklad Tri morja s sedežem v Luksemburgu je bil ustanovljen maja lani, na podlagi dogovora predsednikov 12 držav z območja med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Za zdaj ima dva delničarja, Poljsko in Romunijo, letos pa bo vanj vstopilo še sedem držav, tudi Slovenija.
Cilj je, da bi vplačana sredstva razvojnih bank in drugih deležnikov dosegla pet milijard evrov, naložbena strategija pa je usmerjena v projekte v transportu, energetiki in digitalni transformaciji. Dvanajsterica držav iz regije med tremi morji ima skupaj 111 milijonov prebivalcev, do leta 2030 pa bi za naložbe na omenjenih področjih potrebovala 600 milijard evrov, ocenjujejo v skladu.
