Do imenovanje nove vlade zaustavitev privatizacijskih postopkov

Ljubljana - Vlada je danes sprejela sklep, da se v času do imenovanja nove vlade ne sme zaključiti noben privatizacijski postopek, ki ga vodi Slovenski državni holding (SDH), v tem času pa naj se ne začenjajo novi postopki prodaje državnih naložb. Odhajajoča predsednica vlade Alenka Bratušek je pojasnila, da sklep ne pomeni zaustavitve privatizacije.

Postopki strokovnih služb v zvezi s privatizacijskimi postopki tako po besedah Bratuškove tečejo dalje in nova vlada bo imela vse podlage, če bo želela sprejemati drugačne odločitve od odhajajoče ekipe, ki opravlja tekoče posle.

Premierka v odhodu je na vprašanja in pripombe novinarjev večkrat zagotovila, da se s tem ne ustavlja izvajanje seznama državnih naložb za prodajo, a prav se ji zdi, da se v tem vročem predvolilnem času stvari ne zaključujejo. Nova vlada bo, tako Bratuškova, lahko sprejela drugačne odločitve glede privatizacije, bo pa za to morala prevzeti odgovornost.

Najdlje postopek prodaje Aerodroma

Predsednik uprave SDH Matej Pirc je vladi dal tudi zagotovilo, da postopki v teku verjetno tako ali tako ne bi bili zaključeni do imenovanja nove vlade. Najdlje naj bi bil neuradno postopek prodaje Aerodroma Ljubljana, omenjalo se je celo, da bi lahko bil zaključen še pred imenovanjem nove vladne ekipe, daleč pa je tudi postopek privatizacije Telekoma Slovenije.

Vlada je sprejela tudi dva sklepa v zvezi z Novo Ljubljansko banko (NLB). Vlada od SDH zahteva, da v predpisanih rokih in v najkrajšem času zahteva sklic skupščine in popolni nadzorni svet. Na torkovi skupščini je namreč holding predlog sklepa o imenovanju novega nadzornika umaknil, saj postopek izbora kandidata še ni zaključen. Bratuškova je danes zatrdila, da je neodgovorno, da SDH tega v torek ni storil. NLB je namreč velika sistemska banka in zato čim prej potrebuje nadzornika. SDH naj po sklepu vlade ugotovi tudi morebitno odgovornost člana uprave SDH (Mateja Runjaka) v zvezi z delovanjem na torkovi skupščini NLB.

Čufer: Predvolilna histerija, za katero ni opravičila

Minister za finance Uroš Čufer je razočaran nad odločitvijo vlade, da do nove vlade ne bo nobenih novih odločitev glede privatizacije. »To vidim kot čisto navadno predvolilno histerijo, v katero je zapadla vlada in za katero ne vidim nobenega pametnega razloga, še manj pa opravičila,« je dejal z vidno tresočim glasom.

Minister Čufer, ki opravlja tekoče posle, je bil nad to odločitvijo vidno razočaran, vendar več v izjavi za medije ni želel komentirati.

Dragonja: Ne gre za predvolilni bonbonček

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja je po seji vlade ponovil, da vlada ni ustavila procesa privatizacije. Ocenila pa je, da so gospodarsko-finančna vprašanja preveč spolitizirana v predvolilnem času in da bo zato pri tej temi vzela odmor pri sprejemanju odločitev, je pojasnil. Po njegovem mnenju predvolilni čas ustvarja velike pritiske na vse, ki so v procesih privatizacije udeleženi, vključno s člani vlade.

Dejal je še, da javnost do vlade postavlja visoka pričakovanja, a vlada pri teh vprašanjih direktnih pristojnosti nima več. »Če bomo odločitev prav pojasnili, vpliv na trge ne bo negativen. Če pa bomo narobe pojasnjevali, bo lahko tudi negativen,« meni Dragonja. Zanikal je, da bi šlo pri odločitvi vlade le za predvolilni bonbonček.

Židan: Obstajajo sumi, da se privatizacija dogaja netransparentno

Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan ocenjuje, da je bila odločitev vlade pravilna. »Kar je vlada sprejela, je sprejela zato, ker obstajajo sumi, da se privatizacija v tem trenutku dogaja netransparentno. Kar več indicev gre v to smer, tako da je današnji sklep vlade v smeri zahteve po večji transparentnosti postopkov, ki se izvajajo,« je pojasnil novinarjem po seji vlade.

Vlada je danes po Židanovih besedah govorila tudi o prodaji Mercatorja, kar jim je omogočilo širšo razpravo o tem, ali se slovensko državno premoženje prodaja transparentno in strokovno. Po mnenju SD je kar nekaj indicev, da je strokovnosti in transparentnosti premalo.

Spomnil je na prodajo Heliosa in primer Elana. Na seji vlade je prosil za pojasnila, »ali drži podatek, da se je prodaja Elana vodila tako, da je finski špekulant prišel do zaupnih podatkov«. Prav tako je prosil za odgovor, kaj pomenijo javne razprave med ministrom za gospodarstvo in Heliosom.

Danes se je po Židanovih besedah postavilo tudi vprašanje, kako je z roki za prodajo Aerodroma Ljubljana. Po njegovih besedah je nekaj informacij o prekratkih rokih, da bi prispele boljše ponudbe. »Boljše ponudbe pomenijo ponudbe po višji ceni,« je dejal.

Vlada pri odločitvi glede privatizacije tako ni bila enotna. Neuradno sta proti glasovala Čufer in minister za notranje zadeve Gregor Virant.Vlada pri odločitvi glede privatizacije tako ni bila enotna. Neuradno sta proti glasovala Čufer in minister za notranje zadeve Gregor Virant.

Slednji se je medijem po seji vlade izognil, je pa na Twitterju zapisal: »Blokiranje začetih postopkov privatizacije je napaka, zato sem na seji vlade glasoval proti. Tudi pred volitvami je treba ravnati odgovorno«.

GZS: Ne igrajmo se z verodostojnostjo Slovenije

Na dejanje Alenke Bratušek so se ostro odzvali v GZS, kjer menijo, da vnovično spreminjanje odločitev čez noč o prodaji državnega premoženja ni le slabo znamenje za tuje investitorje, ki se že zdaj izogibajo Sloveniji, ampak je to tudi slabo znamenje za konsolidacijo javnih financ, nova delovna mesta in prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, ki potrebuje svež kapital.

Obseg tujih naložb (merjen v slovenskem bruto domačem proizvodu), ki je že tako na zelo nizki ravni, je lansko leto celo upadel. Tako v primerjavi s celotno EU, kot tudi v primerjavi z vzhodno, srednjo in JV Evropo. Podoba Slovenije v očeh potencialnih tujih investitorjev je bila že lani po raziskavi Fakultete za družbene vede neugledna, pravijo na GZS in navajajo politične odločitve, ki so se že v preteklosti spreminjale čez noč ali pa so bile izjemno nepregledne. Ob tem omnejajo, kako so pred leti čez noč energetska podjetja iz Slovenije morala dokapitalizirati NKBM, čeprav smo tik pred tem z najvišje državne politične ravni vabili k nakupu tuje investitorje. Ali kako smo nepregledno privatizirali, nato pa devetkrat prodajali Mercator in ga na koncu prodali za najvišjo možno ceno, ki je bila ponujena − a hkrati bistveno nižjo kot pred leti.

Zato apelirajo, kot so zapisali v sporočilu za javnost, na politike in druge akterje, da v razmerah, ko je državnega razvojnega potenciala v Sloveniji premalo, prenehajo z zapravljanjem še tistega malo ugleda, ki ga ima Slovenija pri mednarodnih in domačih zasebnih investitorjih, in da začnejo gledati na lastniške rešitve izključno z razvojnega zornega kota.