Ljubljana – Po številnih pripombah na predlog zakona o sodnem varstvu bančnih razlaščencev, ki so jih podali zakonodajno-pravna služba in deležniki, so poslanci k predlogu vložili več kot 60 dopolnil. Pristojni parlamentarni odbor bo o njih odločal danes.
Kot je znano, gre za predlog zakona, ki bi razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogočil vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Največ dopolnil so vložile koalicijske stranke. Te so, kot kaže, šle nekoliko naproti Banki Slovenije, ki naj bi po prvotnem predlogu nekdanjim imetnikom plačala morebitno odškodnino, a je temu nasprotovala, ker da bi šlo za monetarno financiranje.
Zdaj koalicija predlaga, da bi se država od 1. januarja letos odpovedala presežku, ki ga Banka Slovenije vsako leto nakaže v proračun, ta sredstva pa bi do konca sodnih postopkov šla v posebne rezerve za izplačilo morebitnih odškodnin. Banka Slovenije bi lahko del denarja za odškodnine vzela tudi iz splošnih rezerv, če to ne bi zadostovalo, pa bi ji denar »posodil« proračun. Po mnenju koalicije finančna stabilnost in neodvisnost Banke Slovenije s tem ne bosta ogroženi.
Razkritje razlaščencev
Koalicija je, kot kaže, prisluhnila tudi Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta tako ne bo dolžna vzpostaviti virtualne podatkovne sobe, kjer bodo razlaščenim vlagateljem na voljo dokumenti, povezani s sanacijo šestih bank, ampak naj bi to zdaj storilo ministrstvo za finance, ki da ima za to več kadrovskih in finančnih virov. Nadzor nad podatki bo ohranila Banka Slovenije.
Foto Ljubo Vukelič
Do podatkov bodo lahko dostopali razlaščeni vlagatelji ali njihovi zastopniki, vendar kot je razumeti, se bodo morali nekdanji vlagatelji pri tem razkriti, saj bodo lahko tožbo vložili le dejanski imetniki. To zadeva predvsem nekdanje lastnike podrejenih finančnih instrumentov, ki so bili izdani v tujini in so se imena doslej skrivala za fiduciarnimi računi. Gre za instrumente Abanke, Nove KBM in NLB. Za te bo o dovoljenjih za dostop do virtualne sobe presojala ATVP.
Med sanacijo bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj razlaščenih več kot 100.000 bančnih vlagateljev, ki so skupaj ostali brez 960 milijonov evrov.
V SDS in NSi pa celo predlagajo, da bi sodišče vse tožnike javno razkrilo. V NSi še predlagajo, da bi odškodnino plačala država, delničarjem NLB in NKBM pa bi povrnili knjigovodsko vrednost delnic, in ne tržne, ali največ 10.000 evrov.
Stop za Bruselj in ECB
Rok za vložitev tožbe po predlogu koalicije ne bi bil več vezan na sprejetje zakona, ampak bi razlaščenci tožbo morali vložiti najkasneje v sedmih mesecih po vzpostavitvi virtualne podatkovne sodbe. Predlog predvideva, da bo sodišče za presojanje strokovnih vprašanj imenovalo skupino izvedencev, vendar, da bi se izognili konfliktu interesov, v njej po novem ne bodo smeli sedeti posamezniki, ki so bili v času sanacije naših bank zaposleni pri evropski komisiji, Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu.
