Dobro rezultatsko četrtletje

Delniški trgi teden končujejo pri ameriških rekordnih in evropskih skoraj rekordnih vrednostih. Kljub stalni aktualnosti in občasnim eskalacijam je geopolitika trenutno za trge precej nepomembna, poganjajo jih zelo dobri poslovni rezultati drugega četrtletja. Krepijo se tudi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka (Fed) zaradi podatkov o inflaciji do konca leta vsaj dvakrat znižala obrestno mero, prvič že takoj v septembru. Trenutno najpomembnejše gonilo (kar je dolgoročno edino pomembno) so zelo dobri poslovni rezultati drugega četrtletja ameriških podjetij, evropskih (še) ne.

Trenutno je v indeksu S&P500 rezultate objavilo 90 odstotkov vseh podjetij, prihodki so se pri njih v povprečju povečali za 5,9 odstotka, dobiček na delnico pa 11,4 odstotka (merjeno v ameriških dolarjih). Številke same povedo zelo veliko – gre za zelo dobre rezultate. Posledično trg nagrajuje dobre rasti in poleg tega tudi okolje nakazuje določen optimizem. Eden izmed pomembnih dejavnikov okolja je bila objava inflacije v ZDA. Julijska potrošniška inflacija ostaja pri 2,7 odstotka na leto, kar je pod pričakovanji. Podatek je povečal pričakovanja za zmanjšanje obrestnih mer Feda že septembra. Dodaten pulz iz okolja, ki je vplival na rast trgov, je odlog roka za zvišanje carin za še 90 dni, do 10. novembra 2025. In navsezadnje je treba omeniti zelo dobro gospodarsko rast zadnjega četrtletja v ZDA.

Primerjava Indeksov SP Foto Gm Igd

Nekoliko drugačna (precej slabša) je korporativna slika rezultatov v Evropi. V indeksu S&P Europe 350 je rezultate objavilo okrog 75 odstotkov vseh podjetij indeksa. Prihodki so v povprečju padli za 2,45 odstotka, medtem ko se je dobiček na delnico povečal v povprečju za 3,6 odstotka. Ta rezultat kazita sektorja energije (dobiček na delnico –25,4 odstotka) in potrošnih dobrin (–40,7 odstotka). Po drugi strani močno v pozitivni smeri izstopata sektorja zdravstva (dobiček na delnico +20,8 odstotka) in tehnologije (+51,5 odstotka), pri čemer ima slednji zaradi uteži v indeksu manjši vpliv. Ne glede na rezultatsko obdobje, ki ni najboljše, pa evropski trgi ta teden po rasti niso zaostajali za ameriškim. Optimizem izvira iz dobre maloprodaje in zaupanja vlagateljev, vrednotenja pa še vedno ostajajo nižja v primerjavi z ameriškimi.

Podobne rasti kot v Evropi in Ameriki so bili deležni tudi azijski trgi, močno je tokrat izstopal Japonski trg s petodstotno rastjo. Izrazita rast je izvirala zaradi izjemno dobrih rezultatov tehnoloških podjetij ter omilitve carin na japonske izdelke. Posledično so globalni hedge skladi precej aktivno povečali izpostavljenost do japonskih delnic. Indeks Nikkei ostaja blizu zgodovinske rekordne vrednosti.

Ni naključje, da so tako velike razlike v poslovnih rezultatih med ameriškimi in evropskimi podjetji. Izjemna vlaganja ameriških podjetij v umetno inteligenco v zadnjih letih dajejo prve rezultate, mi pa smo po številnih napovedih šele na začetku te monetizacije. Če ne bo v Evropi bistvenega premika, bodo te razlike v bodoče še izrazitejše.