Dobrodošla priložnost za mala družinska podjetja
Zanimanje za delo v trgovini naj bi se povečalo, občutnejših sprememb v obratovalnih časih pa ni pričakovati.
Odpri galerijo
Ni se bati, da v nedeljo ne bomo deležni svežega kruha. FOTO Mavric Pivk/Delo
Ljubljana – Nova zaveza med trgovci in sindikati je korak k znosnejšemu sožitju med njimi. Kadrovska problematika je za zdaj še obvladljiva, menijo v trgovskem cehu, z novo ureditvijo delovnega časa pa bodo dodatno priložnost dobila mala družinska trgovska podjetja.
O pomanjkanju delavcev (prodajalcev, skladiščnikov, mesarjev, pekov) poročajo domala vsi trgovci, člani Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Tudi novačenje med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje je brezplodno. A, kot poudarja predsednica TZS Mariča Lah, je pomanjkanje kadrov po navedbah članov zbornice za zdaj še obvladljivo. »Po podpisu panožne kolektivne pogodbe, ki letvico najnižjih plač v trgovini postavlja više in hkrati zvišuje tudi dodatke za delo, pa delodajalci pričakujejo tudi večje zanimanje za zaposlovanje v tej panogi. Poleg tega so v novi kolektivni pogodbi izboljšana pravila glede razporejanja delovnega časa zaposlenih, kar bo prispevalo k večji uravnoteženosti med delovnimi obveznostmi in družinskim življenjem.«
To pa ne pomeni, da bo potrošnik ob nedeljah in praznikih prikrajšan. Določilo, da lahko delavec dela največ 20 nedelj na leto, pet več kot zdaj, pomeni, da bodo delodajalci laže organizirali delo ob nedeljah in se prilagajali tržnim razmeram in potrebam kupcev. Lahova ocenjuje, da bodo trgovine ob nedeljah še naprej večinoma odprte: »Večjih sprememb v obratovalnem času prodajaln na podeželju (nekatere so zaprte ali odprte običajno od 8. do 12. ure) in v mestnih središčih (manjše prodajalne so običajno zaprte ali odprte od 8. do 12. ure, večji trgovski centri pa od 9. do 15. ure) ni pričakovati, vsekakor pa bo po novem ob nedeljah odprtih več trgovin, kot jih je bilo v prvi polovici leta 2018 oziroma, kot je narekoval decembra 2017 podpisani aneks h kolektivni pogodbi.«
Res pa je, da bodo trgovine zaprte vseh 15 praznikov v letu. Delodajalec namreč te dni lahko delavca razporedi na delo le, ko gre za natančno določene izjeme. Teh ni malo, pokrivajo tako bencinske servise, lekarne, nujno logistiko, pripravo hrane, zagotavljanje varnosti, spletno prodajo, polnjenje prodajnih avtomatov, prodajo na stojnicah in tržnicah, prodajalne v turističnih krajih, v kampih, na sejmih ipd., izjema pa velja tudi za mala družinska podjetja.
Namestnica direktorja pravne službe GZS Metka Penko Natlačen meni, da je bila udeležba malih trgovcev v pogajanjih v tem pogledu koristna, saj so z novo pogodbo nevtralizirali nekatere težave, ki jih je malim trgovcem povzročil omenjeni aneks. Trgovina namreč ni homogena dejavnost, veliki in mali trgovci se med seboj razlikujejo po plačah, obratovalnih časih in po načinu dela. To sta dva različna svetova.
»V naši branži so velik del populacije družinska podjetja,« je pojasnil predsednik Združenja malih trgovcev pri Podjetniško trgovski zbornici Jože Vencelj. »Zanje je značilno, da imajo više izobraženo in bolj usposobljeno delovno silo; v velikih marketih prodajalci bolj ali manj le polnijo police, medtem ko prodaja v malih trgovinah teče na klasičen način, prodajalke se posvečajo strankam, jim svetujejo, pojasnjujejo, pomagajo na različne načine. Zato so tudi plače v mikro in malih podjetjih višje, pri nas ni problemov z minimalcem.«
Ampak po drugi strani, nadaljuje sogovornik, tudi ni »problemov« z investicijami. Teh je v malih podjetjih – zelo malo. Veliki sistemi v glavnem poslujejo z zavidanja vrednimi dobički, zato lahko investirajo, se širijo. So pa v takih sistemih delavske plače nižje, obratovalni časi izrazito manj ugodni in zato tam manjka delavcev. Mala družinska podjetja so, kar zadeva delovni čas, bolj prilagodljiva, veliko dela opravijo lastniki sami, odnosi z zaposlenimi so bolj človeški, zadrege (z varstvom, bolniško) je laže reševati.
In tako bodo delali tudi še naprej. Prilagajali se bodo okoliščinam in pričakovanjem okolja. Zlasti v turističnih krajih bodo imeli odprte družinske prodajalne tudi ob praznikih. Vencelj pričakuje, da se bo zaradi prilagodljivejših obratovalnih časov in možnosti dela ob praznikih promet malim trgovcem za kak odstotek povečal.
O pomanjkanju delavcev (prodajalcev, skladiščnikov, mesarjev, pekov) poročajo domala vsi trgovci, člani Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Tudi novačenje med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje je brezplodno. A, kot poudarja predsednica TZS Mariča Lah, je pomanjkanje kadrov po navedbah članov zbornice za zdaj še obvladljivo. »Po podpisu panožne kolektivne pogodbe, ki letvico najnižjih plač v trgovini postavlja više in hkrati zvišuje tudi dodatke za delo, pa delodajalci pričakujejo tudi večje zanimanje za zaposlovanje v tej panogi. Poleg tega so v novi kolektivni pogodbi izboljšana pravila glede razporejanja delovnega časa zaposlenih, kar bo prispevalo k večji uravnoteženosti med delovnimi obveznostmi in družinskim življenjem.«
Kadrovska problematika v trgovini je za zdaj še obvladljiva.
Večjih sprememb v obratovanju ne bo
To pa ne pomeni, da bo potrošnik ob nedeljah in praznikih prikrajšan. Določilo, da lahko delavec dela največ 20 nedelj na leto, pet več kot zdaj, pomeni, da bodo delodajalci laže organizirali delo ob nedeljah in se prilagajali tržnim razmeram in potrebam kupcev. Lahova ocenjuje, da bodo trgovine ob nedeljah še naprej večinoma odprte: »Večjih sprememb v obratovalnem času prodajaln na podeželju (nekatere so zaprte ali odprte običajno od 8. do 12. ure) in v mestnih središčih (manjše prodajalne so običajno zaprte ali odprte od 8. do 12. ure, večji trgovski centri pa od 9. do 15. ure) ni pričakovati, vsekakor pa bo po novem ob nedeljah odprtih več trgovin, kot jih je bilo v prvi polovici leta 2018 oziroma, kot je narekoval decembra 2017 podpisani aneks h kolektivni pogodbi.«
Infografika Delo
Res pa je, da bodo trgovine zaprte vseh 15 praznikov v letu. Delodajalec namreč te dni lahko delavca razporedi na delo le, ko gre za natančno določene izjeme. Teh ni malo, pokrivajo tako bencinske servise, lekarne, nujno logistiko, pripravo hrane, zagotavljanje varnosti, spletno prodajo, polnjenje prodajnih avtomatov, prodajo na stojnicah in tržnicah, prodajalne v turističnih krajih, v kampih, na sejmih ipd., izjema pa velja tudi za mala družinska podjetja.
Ob nedeljah bo lahko odprtih več trgovin kot v prvi polovici leta.
Mali so še pravi trgovci
Namestnica direktorja pravne službe GZS Metka Penko Natlačen meni, da je bila udeležba malih trgovcev v pogajanjih v tem pogledu koristna, saj so z novo pogodbo nevtralizirali nekatere težave, ki jih je malim trgovcem povzročil omenjeni aneks. Trgovina namreč ni homogena dejavnost, veliki in mali trgovci se med seboj razlikujejo po plačah, obratovalnih časih in po načinu dela. To sta dva različna svetova.
Mali trgovci imajo bolj izobaženo in usposobljeno delovno silo.
»V naši branži so velik del populacije družinska podjetja,« je pojasnil predsednik Združenja malih trgovcev pri Podjetniško trgovski zbornici Jože Vencelj. »Zanje je značilno, da imajo više izobraženo in bolj usposobljeno delovno silo; v velikih marketih prodajalci bolj ali manj le polnijo police, medtem ko prodaja v malih trgovinah teče na klasičen način, prodajalke se posvečajo strankam, jim svetujejo, pojasnjujejo, pomagajo na različne načine. Zato so tudi plače v mikro in malih podjetjih višje, pri nas ni problemov z minimalcem.«
Delavcev jim ne manjka
Ampak po drugi strani, nadaljuje sogovornik, tudi ni »problemov« z investicijami. Teh je v malih podjetjih – zelo malo. Veliki sistemi v glavnem poslujejo z zavidanja vrednimi dobički, zato lahko investirajo, se širijo. So pa v takih sistemih delavske plače nižje, obratovalni časi izrazito manj ugodni in zato tam manjka delavcev. Mala družinska podjetja so, kar zadeva delovni čas, bolj prilagodljiva, veliko dela opravijo lastniki sami, odnosi z zaposlenimi so bolj človeški, zadrege (z varstvom, bolniško) je laže reševati.
In tako bodo delali tudi še naprej. Prilagajali se bodo okoliščinam in pričakovanjem okolja. Zlasti v turističnih krajih bodo imeli odprte družinske prodajalne tudi ob praznikih. Vencelj pričakuje, da se bo zaradi prilagodljivejših obratovalnih časov in možnosti dela ob praznikih promet malim trgovcem za kak odstotek povečal.
