Dokument, ki bi Slovenijo pripeljal do ene najbolj zaželenih destinacij v Evropi

Zavod Biotech Hills, ki združuje gospodarstvo, univerze, raziskovalne ustanove na področju biotehnologije in farmacije, je predstavil razvojno vizijo za to panogo do leta 2035. Njena vizija je, da Slovenija postane ena najbolj zaželenih in razvojnih destinacij v Evropi na področju biotehnologije in farmacije. V zavodu napovedujejo pogovore s predstavniki vlade o ukrepih, s katerimi bi se temu cilju približali.

Farmacevtska panoga raste – jo bo Slovenija znala zadržati?

Slovenija bi se morala osredotočiti na spodbujanje strateških vlaganj v okviru evropske platforme STEP, kjer je biotehnologija ena od ključnih področij. Pri tem bi bilo treba pripraviti pogoje v državi, ki bi olajšala pogoje. Predsednik zavoda Biotech Hills Boštjan Čeh je med drugim omenil ukrepe za privabljanje in zadrževanje visokokvalificiranih kadrov, in sicer z davčno reformo in olajšanjem administrativnih pogojev. »Tako slovenska kot tuja podjetja porabijo ogromno časa, da lahko sem pripeljejo visokokakovosten kader in tuje investicije. Ti postopki trajajo bistveno predolgo in niso vnaprej znani.«

Čeh je predlagal tudi uvedbo strateških razvojnih biotehnoloških con, ki bi s svojo infrastrukturo pomagale inovativnim ekipam in zagonskim podjetjem h komercializaciji inovacij, kar bi pritegnilo tudi investitorje. »Potrebujemo še finančno podporo za mala in srednja podjetja ter zagonska podjetja. Spodbujanje internacionalizacije visokega šolstva, denimo z večjo odprtostjo za programe v angleščini in povezovanjem s tujimi univerzami,« je še dejal Čeh.

»V Sloveniji ima največjo tradicijo farmacija. A mi vidimo priložnost za razvoj tudi drugih segmentov biotehnologije,« je rekel predsednik zavoda Biotech Hills Boštjan Čeh. FOTO: Blaž  Samec

Nov korak po podpisu pisma o nameri

Zavod Biotech Hills in vlada sta pred dvema letoma podpisala pismo o nameri za skupno zavezanost pri razvoju celovitega ekosistema na področju biotehnologije in farmacije. S strategijo nameravajo v zavodu obiskati posamezne resorje, da se pogovorijo o implementaciji posameznih ukrepov, je dejal Boštjan Čeh: »Strategija predvideva ukrepe v prihodnjem desetletjem obdobju. Teh je veliko, imajo pa različne prioritete. S predstavniki vlade se želimo pogovoriti, kaj je izvedljivo v kratkem časovnem obdobju ter kaj na srednji in daljši rok.«

Svojo strategijo vidijo tudi kot pomoč vladi pri pripravi industrijske strategije Slovenije.

Farmacija zakriva krčenje proizvodnje v večini industrijskih panog

Ustvarja šest odstotkov BDP

Biotehnologija in farmacija je močna gospodarska dejavnost v Sloveniji, ki prispeva več kot šest odstotkov slovenskega BDP in 14 odstotkov dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti ter ustvarja nadpovprečnih 129.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. V Sloveniji trenutno potekajo največje investiciji v zgodovini domače farmacevtske industrije, in sicer gre za več kot dve milijardi evrov investicij.

»Slovenija na tem področju ne začenja na začetku. Ima mednarodno uspešna podjetja, vrhunske raziskovalne organizacije, kakovostne univerze in dolgo tradicijo razvoja zdravil,« je dejal Čeh. Poleg razvoja zdravil je sicer biotehnologija širša panoga, saj vključuje tudi področja prehrane, razvoja novih materialov in tako dalje.

»V Sloveniji ima največjo tradicijo farmacija. Imamo velika podjetja, kot so Krka, Sandoz, Novartis ter mala in srednja podjetja, ki so globalno prebojna. Ta segment ima s tega vidika največji gospodarski potencial. A mi v tem vidimo priložnost za razvoj tudi drugih segmentov biotehnologije,« je še rekel Čeh.

Evropa inovativna, a administrativno počasna

Biotehnologija in farmacija sta tudi strateški panogi v Evropi, saj ju komisija uvršča med ključne tehnologije prihodnosti. »Inovativnost evropskega biotehnološkega ekosistema je na izredno dobrem in konkurenčnem nivoju. Težava sta komercializacija in trženje inovacij. Pri tem je Evropa bistveno počasnejša od Amerike in Kitajske, ki sta administrativno hitrejši,« je opozoril Čeh in dodal, da imajo ZDA tudi bistveno bolj napreden kapitalski trg, da lahko prebojne inovacije tudi hitreje in učinkoviteje financirajo.