Dolar, evro, zlato

Nedavna nihanja na valutnih in surovinskih trgih so predvsem odraz povečane občutljivosti trgov na politične signale in pričakovanja glede denarne politike. V takšnem okolju vlagatelji znova presojajo relativno privlačnost posameznih valut ter vlogo realnih sredstev kot zaščite pred sistemskimi tveganji.

Zadnja volatilnost dolarja je predvsem posledica kratkoročnih političnih signalov, ne pa spremembe temeljnih dejavnikov. Imenovanje Kevina Warsha ne pomeni politizacije ameriške centralne banke niti radikalnega obrata v denarni politiki, povečuje pa verjetnost pogostejšega zniževanja obrestnih mer v ZDA. Zato pričakujemo, da bo dolar v prihodnje postopno lahko še izgubljal vrednost proti evru. Evrsko območje je bliže ciljni inflaciji, zato večjih sprememb v denarni politiki ni pričakovati, medtem ko se lahko v ZDA ob nadaljnjem zniževanju obrestnih mer in fiskalnih spodbudah okrepijo inflacijska pričakovanja, kar zmanjšuje relativno privlačnost dolarja. Kljub pričakovani postopni depreciaciji dolarja pa ameriške naložbe ostajajo zelo zanimive, saj podjetja še naprej dosegajo dobre poslovne rezultate, ameriško gospodarstvo pa ostaja strukturno močno in prilagodljivo.

O gibanju zlata in srebra je težko govoriti z visoko stopnjo gotovosti. Trg je specifičen, zato se je smiselno opirati predvsem na statistiko in zgodovinske vzorce. V določenih obdobjih se zlato giblje nasprotno delniškim trgom in deluje kot stabilizator portfelja, v drugih pa se z njim giblje vzporedno. Prav zaradi te lastnosti ima zlato tudi svoje mesto v razpršenih portfeljih.

Nedavni premiki na trgu zlata niso bili posledica spremembe dolgoročnih fundamentov, temveč predvsem tehničnih dejavnikov, povezanih s pozicioniranjem in razdolževanjem finančnih igralcev. Opcijske strukture in druge strategije ter prisilne likvidacije lahko v kratkem času pomembno okrepijo volatilnost ne le pri zlatu, temveč tudi pri delnicah, obveznicah in valutah. Takšni mehanično ojačani premiki so značilni za okolje povišane negotovosti in likvidnostnih prilagoditev, zato lahko večjo nihajnost na trgih pričakujemo tudi v prihodnje. Če se takšna volatilnost prenese tudi na delniške trge, je ključno ostati discipliniran in se osredotočiti izključno na fundament, torej na poslovanje podjetij in kakovost njihovih bilanc.

Zlato ima sicer pomembno vlogo predvsem kot zaščita pred tveganjem nasprotne strani (counterparty risk), tako na ravni držav kot posameznikov. Ko se poveča tveganje finančnih sankcij ali izključitve iz plačilnih sistemov, centralne banke praviloma povečujejo nakupe zlata. Podobno velja tudi na osebni ravni, zlato ni neposredno odvisno od delovanja finančnega sistema, čeprav je za male vlagatelje logistično manj priročno zaradi fizične hrambe, teže in varovanja.

Pomembno je tudi, da ima fizično zlato po pravilih Basel III ugodno regulatorno obravnavo, saj se šteje kot sredstvo brez tveganja nasprotne strani in se bankam priznava brez diskonta. To ga umešča bliže denarnim sredstvom kot klasičnim surovinam. Gre za sredstvo, katerega ponudba ni prosto »natisljiva«, temveč omejena z realnimi stroški in omejitvami rudarjenja.

Srebro se praviloma giblje podobno kot zlato, vendar z bistveno večjo volatilnostjo, v obdobjih rasti hitreje pridobiva, a tudi hitreje izgublja vrednost. Zato je bolj špekulativno in manj stabilno. Zlato pa ostaja relevantno predvsem v scenarijih, ko papirni finančni instrumenti odpovejo, in prav v takšnih razmerah se pokaže njegova prava vrednost.