Dolg na državljana že 14.000 evrov

Ljubljana - Primanjkljaj države je bil v prvem četrtletju letos ocenjen na 465 milijonov evrov oziroma 5,5 odstotka BDP, bruto dolg države pa na 27,97 milijarde evrov ali 78,7 odstotka BDP, je danes sporočil državni statistični urad (Surs).

Konsolidirani bruto dolg države se je v prvih treh mesecih povečal za 2,67 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka BDP ter se tako približal 28 milijardam evrov. Povedano drugače; vsak prebivalec Slovenije je »zadolžen« za skoraj 14.000 evrov. Novo zadolževanje letos za zdaj ni predvideno, možno pa je, da se bodo nekateri stari dolgovi odplačali. »Če bomo imeli malo sreče, konec leta dolg ne bo višji od 80 odstotkov BDP,« je pojasnil Andrej Flajs s Sursa.

V prvem četrtletju letos je bil primanjkljaj države – brez upoštevanja stroškov finančne krize, torej brez upoštevanja dokapitalizacij bank – nižji kot v istem obdobju lani, ko je primanjkljaj znašal 534 milijonov evrov oziroma 6,6 odstotka BDP, a višji kot v prejšnjih treh timesečjih. Andrej Flajs je pojasnil, da je relativni delež primanjkljaja v prvem četrtletju na letni ravni običajno višji: »V prihodnjih četrtletjih lahko že po pravilu pričakujemo manjši primanjkljaj, kot smo ga imeli v prvem četrtletju.«

Drugačno sliko kaže dejanski primanjkljaj, v katerem so upoštevani tudi stroški države za dokapitalizacije bank. Tako je, denimo, primanjkljaj v zadnjem četrtletju lani znašal kar 3,6 milijarde evrov oziroma 40 odstotkov BDP, ustvarjenega v tem četrtletju.

Zaradi zadolžitve države za decembrsko dokapitalizacijo bank so se izdatki za obresti v prvem četrtletju letos rekordno povečali, in sicer z 207 milijonov evrov ali 2,6 odstotka BDP v prvem četrtletju 2013 na 279 milijonov evrov ali 3,3 odstotka BDP v prvem četrtletju letos, kar nominalno pomeni za 35 odstotkov več. »Letos lahko pričakujemo, da se bo strošek obresti povečal za več kot 200 milijonov evrov,« je po poročanju STA napovedal Flajs in opozoril, da vsako nadaljnje zadolževanje povečuje strošek obresti in zmanjšuje manevrski prostor za investicije države. Spomnil je še, da stroškov s finančno krizo letos še nismo imeli. »Pričakujemo sanacijo Banke Celje, verjetno tudi Abanke Vipa, tako da je te stroške pričakovati v drugem ali tretjem četrtletju,« je opozoril.

Primarni primanjkljaj, torej primanjkljaj brez stroškov zaradi finančne krize in izdatkov za obresti, je v prvem četrtletju letos ocenjen na 186 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP, medtem ko je v istem obdobju lani znašal 327 milijonov evrov ali štiri odstotka BDP.

Junija v Sloveniji 0,1-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin so se junija v Sloveniji na mesečni ravni zvišale za 0,1 odstotka, medtem ko je bila inflacija na letni ravni 0,8-odstotna.

Na mesečni ravni so se zaradi začetka poletne počitniške sezone po pričakovanju najbolj zvišale cene počitnic v paketu v skupini rekreacija in kultura, in sicer za 8,2 odstotka, dražji so tudi tobačni izdelki (za 1,9 odstotka), telefonske in internetne storitve (za 1,6 odstotka) ter goriva in energija (za 0,8 odstotka).

Po drugi strani je mesečno rast cen najbolj znižalo cenejše sadje, ki je bilo v primerjavi z majem cenejše za 8,9 odstotka. Nekoliko so se pocenili tudi pohištvo in oprema (za 2,4 odstotka) ter obleka in obutev (za 1,4 odstotka).