Na globalnih delniških trgih je april minil v upanju, da bo ameriška centralna banka (Fed) kmalu končala agresivno zaostrovanje denarne politike, k čemur so prispevale nedavne bančne težave v ZDA in v Evropi.

Posledično so sinhrono pridobili globalni delniški trgi, izjema pa ni bila niti borza v Ljubljani. Domači delniški trg je letos pridobil že več kot 17 odstotkov, medtem ko je osrednji ameriški indeks S&P500 pridobil »le« 3,8 odstotka, računano v evrih. Domači indeks SBITOP se je letos do zdaj odrezal bolje tudi od glavnine evropskih borznih indeksov.

Ne moremo sicer pričakovati, da bo Fed v kratkem prekinil zaostrovanje monetarne politike. Drži, da nedavni podatki iz proizvodnega in storitvenega sektorja ter trga dela v ZDA kažejo, da se na ameriški celini bliža umiritev gospodarstva. A glede na to, da se v inflacijskih odčitkih kaže rast cen storitev, vseeno lahko v začetku maja pričakujemo, da bo Fed ponovno dvignil temeljne obrestne mere, najverjetneje za 0,25 odstotne točke, in to verjetno letos ne bo zadnji dvig.

Višja izplačila kot lani

Na domačem trgu smo sicer v obdobju objav letnih poročil domačih velikih borznih podjetij in predlogov višine izplačil dividend. Najprej smo bili priča predlogom dividend Krke, Save Re in Triglava. Pri prvih dveh sta predlagani dividendni izplačili nominalno višji kot lani, medtem ko je pri Triglavu predlog v skladu z njihovo dolgoletno dividendno politiko.

Vse do zdaj napovedane dividende domačih borznih družb predstavljajo približno šestodstotni donos na aktualne cene delnic. Še višjo dividendno donosnost pa si je obetati pri NLB, kjer napovedujejo izplačilo v višini 5,5 evra na delnico, kar na borzni tečaj v času pisanja pomeni več kot 7,5-odstotni dividendi donos. Za nameček so pri NLB prejšnji teden še izboljšali predvidevanja glede poslovanja 2025.

Pozitivno je z dividendo presenetil tudi Petrol, ki jo bo izplačal v višini 0,7 evra na delnico, in to kljub težavnemu letu 2022, ki so ga zaznamovale nekatere lanskoletne odločitve vlade.

INFOGRAFIKA: Delo

Dober donos glede na tečaje

Za letos načrtujejo 117,1 milijona evrov čistega poslovnega izida oziroma 2,81 evra na delnico, kar pomeni, da lahko že v prihodnjem letu (in v naslednjih) pričakujemo krepko izboljšano dividendo, kar pa za aktualno ceno delnic na trgu pomeni privlačen dolgoročnejši donos.

Luka Koper, ki je lani doživela izjemno poslovno leto, v revidiranem letnem poročilu 2022 iz prejšnjega tedna navaja, da ne bo spreminjala dividende politike, opredeljene v njihovem strateškem poslovnem načrtu. Iz tega lahko glede na lansko 133-odstotno rast dobička sklepamo na krepko višjo dividendo kot lani.

Sicer za podjetja, katerih delnice trgujejo na trgu, ni dobro, da s spreminjanjem dividendne politike negativno presenetijo delničarje. Poleg svojih storitev in/ali izdelkov borzno podjetje namreč prodaja tudi svoje delnice, ker si navsezadnje želi na trgu pridobiti čim boljše pogoje financiranja svoje operativne dejavnosti. Če zanemarimo davčni vidik, lahko rečemo, da če podjetje posluje stabilno, ima malo dolga in se nahaja v bolj »tradicionalnem« sektorju gospodarstva in je prav, da izplača delničarjem denar skozi čim višjo dividendo, še posebej v časih višje inflacije.