Donald Trump verjame, da se ZDA s svobodno trgovino slabo godi
Ameriški predsednik je očitno prepričan, da je v sedanji ureditvi njegova država prikrajšana, drugačnih argumentov pa noče slišati.
Odpri galerijo
Ameriški predsednik Donald Trump je odločen v prepričanju, da se ZDA ne bi smele pokoravati pravilom, ki jim po njegovem prepričanju škodujejo. Fotografija je nastala, ko je zapuščal napeti vrh G7 v Kanadi. FOTO: AFP
Ameriški predsednik Donald Trump s pomočjo tviterske nediplomacije nadaljuje tektonske spremembe v svetovni trgovinski in drugi politiki. Niti po srečanju G7 evropske države, Kanada in Japonska ne morejo upati na vrnitev starih časov zavezniškega soglasja o prosti trgovini in drugih temeljnih vrednotah Zahoda z obrambo vred, saj Donald Trump še naprej misli, da trgovina drugih z njegovimi ZDA ni ne prosta ne pravična.
»Zaradi Justinovih zmotnih izjav na tiskovni konferenci in dejstva, da Kanada našim kmetom, delavcem in podjetjem zaračunava izjemno visoke carine, sem našim trgovinskim predstavnikom naročil, naj ne podprejo komunikeja, medtem ko preučujemo carine na avtomobile, ki preplavljajo ameriški trg.«
S temi besedami, zapisanimi in odposlanimi na predsedniškem letalu iz Kanade proti singapurskemu srečanju s severnokorejskim diktatorjem, je ameriški predsednik potrdil svojo gospodarsko in zunanjo politiko »Najprej Amerika«. Ta vsaj za zdaj pomeni tudi »zavezniki na koncu«, kar svetu prinaša gigantske geostrateške spremembe.
Neimenovani višji uradnik Bele hiše je Jeffreyju Goldbergu iz Reutersa Trumpovo doktrino imenoval celo: »Mi smo Amerika, bitch!« Zadnjo besedo bi lahko prevajali z vsem od negativnega pomena psic in pesjanov naprej, zagotovo pa ni nič pozitivnega za tiste, ki jim je psovka namenjena, med njimi dolgoletnim ameriškim zaveznikom v Evropi in Aziji. Ameriški prvak verjame, da ZDA niso dolžne nikomur ničesar in še zlasti ne njim, kar na glavo ne postavlja le mednarodnih odnosov po hladni vojni, ampak kar po drugi svetovni vojni.
Če se je v tem času Zahod istovetil – in zmagoval – z idejami demokracije, pravne države in svobodne trgovine, zdaj nastopa obdobje ameriške »diplomacije kupčij« z vsem in vsakomur, z dosedanjimi nasprotniki celo bolj kot s prijatelji.
Trumpa pri sklepanju poslov ne moti najbolj grobo politično zatiranje, ki ga uporabljajo njegovi sogovorniki, niti aneksije ozemlja sosednjih držav. Pri tem je napačno domnevati, da je Trump kaotičen in oportunističen voditelj, saj je svoja sedanja stališča skiciral že pred desetletji. »Trump verjame, da je Amerika potegnila krajši konec v mednarodni liberalni ureditvi, ki jo je pomagala ustvariti po drugi svetovni vojni,« je še pred njegovo izvolitvijo pisal Thomas Wright iz ameriške ustanove Brookings.
»Globoko nezadovoljen je z ameriškimi vojaškimi zavezništvi, saj verjame, da ima država po svetu preveč obveznosti. Čuti, da je Amerika v globalni ekonomiji v slabšem položaju. In naklonjen je avtoritarnim voditeljem.« Za prosto trgovino – in Evropo, ki je notranje utemeljena na njej – to ne pomeni ničesar dobrega, če velike nevarnosti Trumpovega prepričanja, da ZDA ne dobijo primernega povračila za varovanje zaveznikov, tokrat pustimo ob strani.
»Na vsak mercedes-benz, ki prihaja v to državo, bi obračunal davek, prav tako na vse japonske proizvode, pa bi imeli spet čudovite zaveznike,« je Trump dejal v intervjuju za Playboy pred skoraj tremi desetletji in zdaj kot predsednik to uresničuje. Po jeklu in aluminiju pristojni ameriški uradi že preučujejo kazenske carine na tuje avtomobile skladno z zakonodajo o nacionalnem interesu iz šestdesetih let minulega stoletja.
Evropa in Nemčija se morata pripraviti na hude pretrese, čeprav raziskava Deutsche Bank zavrača Trumpovo zatrjevanje o 550 milijardah dolarjev ameriških izgub v svetovni trgovini, od tega 330 milijard samo s Kitajsko. Če dodamo ves ameriški izvoz, naštejemo 1,4 bilijona dolarjev ameriškega presežka, verjame analitik Zhang Zhiwei. Omenja prenosne telefone iphone, ki jih ameriški Apple proda več na Kitajskem kakor v ZDA, a ker jih obravnavajo kot proizvod hčerinskih podjetij, nastaja vtis trgovinskega primanjkljaja. V podobnem kontekstu omenja avtomobilskega proizvajalca General Motors.
Nemčija tudi v takšni analizi ustvarja trgovinski presežek z ZDA, zato pa drugi opozarjajo, da Trump v svoja trgovinska obtoževanja pozablja prišteti storitve. Gabriel Felbemayr iz münchenskega instituta Ifo s takšnim štetjem navaja 14-milijardni ameriški presežek.
A ti argumenti Trumpa najbrž ne bodo prepričali. Tudi sam napada spletne velikane, kot je Amazon, Jeff Bezos in drugi milijarderji pa nikakor niso razred, ki si ga prizadeva pridobiti s svojo politiko. Trumpovi volivci so zaposleni v industrijskih službah in naj strokovnjaki še tako prepričujejo, da z njimi tako kot Nemčija ali Kitajska obračunava avtomatizacija, predsednik trmasto vztraja pri svojem.
Velik del nemške industrijske blaginje – in blaginje držav, ki so gospodarsko tesno povezane z njo – pa je prav avtomobilska industrija, ki ji grozijo že lastne dizelske nepravilnosti in napake ter hiter razvoj električnih in drugih motorjev. Proizvajalci se morajo pogosto ukvarjati z lastnimi grehi, a sta v nemškem primeru ameriška politika in pravosodje videti še posebno neusmiljeni.
Sredi takšne ofenzive na temelje blaginje, vrednot in najbrž tudi varnosti se nemški ekonomisti ne strinjajo, kako se braniti. Večina zahteva ostra pogajanja, saj verjamejo, da Trump popuščanje tudi pri prijateljih razume kot šibkost, nekaj pa jih vendarle predlaga, naj EU sama zniža carine tam, kjer so te tako kot pri osebnih avtomobilih precej višje od primerljivih ameriških. Trump ima prav tudi pri nekaterih svojih obtožbah na račun Kitajske, ki izkorišča svetovno trgovinsko odprtost za svoje protekcionistične cilje. A so za številna druga vozila ameriške carine veliko višje od evropskih, predvsem pa Trump izpodbija temelje Zahoda.
Ali bodo morali Američani, ki jih upravičeno skrbi zaostajanje dela njihovega prebivalstva, sami obračunati s Trumpovo doktrino? Številni ameriški konservativni ekonomisti so doslej pritrjevali Trumpovim ukrepom v upanju, da bo pomagal ameriškim delavcem, Erica York iz ustanove Tax Foundation pa po navedbah časopisa Wall Street Journal verjame, da bi 25-odstotne carine na uvožene avtomobile, tovornjake in avtomobilske dele v primeru najrevnejših Američanov opravile s polovico dohodka, pridobljenega iz Trumpovih davčnih nižanj. Škodovali naj bi tudi drugim, a nikomur bolj od tako imenovanih Trumpovih volivcev.
»Zaradi Justinovih zmotnih izjav na tiskovni konferenci in dejstva, da Kanada našim kmetom, delavcem in podjetjem zaračunava izjemno visoke carine, sem našim trgovinskim predstavnikom naročil, naj ne podprejo komunikeja, medtem ko preučujemo carine na avtomobile, ki preplavljajo ameriški trg.«
550 milijard dolarjev znaša primanjkljaj ZDA v trgovini z blagom, ki pa ga storive močno »blažijo«
S temi besedami, zapisanimi in odposlanimi na predsedniškem letalu iz Kanade proti singapurskemu srečanju s severnokorejskim diktatorjem, je ameriški predsednik potrdil svojo gospodarsko in zunanjo politiko »Najprej Amerika«. Ta vsaj za zdaj pomeni tudi »zavezniki na koncu«, kar svetu prinaša gigantske geostrateške spremembe.
»Mi smo Amerika, bitch!«
Neimenovani višji uradnik Bele hiše je Jeffreyju Goldbergu iz Reutersa Trumpovo doktrino imenoval celo: »Mi smo Amerika, bitch!« Zadnjo besedo bi lahko prevajali z vsem od negativnega pomena psic in pesjanov naprej, zagotovo pa ni nič pozitivnega za tiste, ki jim je psovka namenjena, med njimi dolgoletnim ameriškim zaveznikom v Evropi in Aziji. Ameriški prvak verjame, da ZDA niso dolžne nikomur ničesar in še zlasti ne njim, kar na glavo ne postavlja le mednarodnih odnosov po hladni vojni, ampak kar po drugi svetovni vojni.
Če se je v tem času Zahod istovetil – in zmagoval – z idejami demokracije, pravne države in svobodne trgovine, zdaj nastopa obdobje ameriške »diplomacije kupčij« z vsem in vsakomur, z dosedanjimi nasprotniki celo bolj kot s prijatelji.
- Trump meni, da ZDA niso nikomur dolžne ničesar, niti zaveznikom ne.
- Odnosi v Evropi temeljijo na zavezanosti svobodni trgovini.
- Umik ZDA iz sedanje ureditve je slaba novica za evropske države.
- Ko upoštevamo še storitve, je ameriška trgovinska bilanca pozitivna.
Trumpa pri sklepanju poslov ne moti najbolj grobo politično zatiranje, ki ga uporabljajo njegovi sogovorniki, niti aneksije ozemlja sosednjih držav. Pri tem je napačno domnevati, da je Trump kaotičen in oportunističen voditelj, saj je svoja sedanja stališča skiciral že pred desetletji. »Trump verjame, da je Amerika potegnila krajši konec v mednarodni liberalni ureditvi, ki jo je pomagala ustvariti po drugi svetovni vojni,« je še pred njegovo izvolitvijo pisal Thomas Wright iz ameriške ustanove Brookings.
»Globoko nezadovoljen je z ameriškimi vojaškimi zavezništvi, saj verjame, da ima država po svetu preveč obveznosti. Čuti, da je Amerika v globalni ekonomiji v slabšem položaju. In naklonjen je avtoritarnim voditeljem.« Za prosto trgovino – in Evropo, ki je notranje utemeljena na njej – to ne pomeni ničesar dobrega, če velike nevarnosti Trumpovega prepričanja, da ZDA ne dobijo primernega povračila za varovanje zaveznikov, tokrat pustimo ob strani.
Trump je »vedel« že pred trideset leti
»Na vsak mercedes-benz, ki prihaja v to državo, bi obračunal davek, prav tako na vse japonske proizvode, pa bi imeli spet čudovite zaveznike,« je Trump dejal v intervjuju za Playboy pred skoraj tremi desetletji in zdaj kot predsednik to uresničuje. Po jeklu in aluminiju pristojni ameriški uradi že preučujejo kazenske carine na tuje avtomobile skladno z zakonodajo o nacionalnem interesu iz šestdesetih let minulega stoletja.
Evropa in Nemčija se morata pripraviti na hude pretrese, čeprav raziskava Deutsche Bank zavrača Trumpovo zatrjevanje o 550 milijardah dolarjev ameriških izgub v svetovni trgovini, od tega 330 milijard samo s Kitajsko. Če dodamo ves ameriški izvoz, naštejemo 1,4 bilijona dolarjev ameriškega presežka, verjame analitik Zhang Zhiwei. Omenja prenosne telefone iphone, ki jih ameriški Apple proda več na Kitajskem kakor v ZDA, a ker jih obravnavajo kot proizvod hčerinskih podjetij, nastaja vtis trgovinskega primanjkljaja. V podobnem kontekstu omenja avtomobilskega proizvajalca General Motors.
Nemčija tudi v takšni analizi ustvarja trgovinski presežek z ZDA, zato pa drugi opozarjajo, da Trump v svoja trgovinska obtoževanja pozablja prišteti storitve. Gabriel Felbemayr iz münchenskega instituta Ifo s takšnim štetjem navaja 14-milijardni ameriški presežek.
A ti argumenti Trumpa najbrž ne bodo prepričali. Tudi sam napada spletne velikane, kot je Amazon, Jeff Bezos in drugi milijarderji pa nikakor niso razred, ki si ga prizadeva pridobiti s svojo politiko. Trumpovi volivci so zaposleni v industrijskih službah in naj strokovnjaki še tako prepričujejo, da z njimi tako kot Nemčija ali Kitajska obračunava avtomatizacija, predsednik trmasto vztraja pri svojem.
Velik del nemške industrijske blaginje – in blaginje držav, ki so gospodarsko tesno povezane z njo – pa je prav avtomobilska industrija, ki ji grozijo že lastne dizelske nepravilnosti in napake ter hiter razvoj električnih in drugih motorjev. Proizvajalci se morajo pogosto ukvarjati z lastnimi grehi, a sta v nemškem primeru ameriška politika in pravosodje videti še posebno neusmiljeni.
Evropa še ne ve, kako se braniti
Sredi takšne ofenzive na temelje blaginje, vrednot in najbrž tudi varnosti se nemški ekonomisti ne strinjajo, kako se braniti. Večina zahteva ostra pogajanja, saj verjamejo, da Trump popuščanje tudi pri prijateljih razume kot šibkost, nekaj pa jih vendarle predlaga, naj EU sama zniža carine tam, kjer so te tako kot pri osebnih avtomobilih precej višje od primerljivih ameriških. Trump ima prav tudi pri nekaterih svojih obtožbah na račun Kitajske, ki izkorišča svetovno trgovinsko odprtost za svoje protekcionistične cilje. A so za številna druga vozila ameriške carine veliko višje od evropskih, predvsem pa Trump izpodbija temelje Zahoda.
Ali bodo morali Američani, ki jih upravičeno skrbi zaostajanje dela njihovega prebivalstva, sami obračunati s Trumpovo doktrino? Številni ameriški konservativni ekonomisti so doslej pritrjevali Trumpovim ukrepom v upanju, da bo pomagal ameriškim delavcem, Erica York iz ustanove Tax Foundation pa po navedbah časopisa Wall Street Journal verjame, da bi 25-odstotne carine na uvožene avtomobile, tovornjake in avtomobilske dele v primeru najrevnejših Američanov opravile s polovico dohodka, pridobljenega iz Trumpovih davčnih nižanj. Škodovali naj bi tudi drugim, a nikomur bolj od tako imenovanih Trumpovih volivcev.
