Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

»Donat Mg se v Franciji kupuje po pet evrov za liter«

Enzo Smrekar, Atlantic Grupa: Zanimajo nas blagovne znamke z vsaj regijskim potencialom, še bolj pa tiste z mednarodnim.
Izvršni direktor strateškega poslovnega področja Atlantic Grupa in član uprave Droga Kolinska d.d.. Ljubljana 6. februar 2015.
Izvršni direktor strateškega poslovnega področja Atlantic Grupa in član uprave Droga Kolinska d.d.. Ljubljana 6. februar 2015.
10. 7. 2015 | 15:42
Letos mineva pet let, odkar je hrvaška Atlantic Grupa kupila Drogo Kolinsko. Njena pašteta Argeta je že vrsto let najprepoznavnejša blagovna znamka skupine v regiji. Letos je skupini uspel še met na avstrijskem trgu, kjer je Argeta postala najbolj prodajana pašteta.

Pašteta in poletje, kako gre to skupaj? Je to dober čas za prodajo paštete?

To je odličen čas za prodajo. Poletni čas je po navadi višek sezone, kar je povezano z več gibanja na prostem, morda tudi z manj želje in volje po kuhanju v zaprtih prostorih, in Argeta ponuja hiter in zdrav pripravljen obrok.

Avstrija velja za zasičen trg. Kako ste prepričali Avstrijce, da je slovenska pašteta boljša od tiste, ki jo denimo proizvaja avstrijski Inzersdorf?

Pri našem uspehu je na začetku pomembno vlogo imela naša ekonomska migracija, torej ljudje iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Avstriji in širom Evrope. Ko smo pred leti začeli prodor Argete v tujino, smo najprej začeli nagovarjati prav te potrošnike, saj so iskali izdelke, ki so jih poznali in so jim zaupali. Podobno so se italijanski izdelki naslonili na njihovo migracijo v ZDA. V naslednjem koraku smo začeli iskati pot, kako začeti komunikacijo z lokalnim prebivalstvom v Avstriji, torej, kako iz preskrbe etno trgovin priti na police velikih ponudnikov in supermarketov v lokalni lasti.

Pri Argeti smo zelo zgodaj spoznali, da je potrošnikom v tujini zelo pomembno, da ima izdelek lokalno deklaracijo, videz in tudi napis, zato smo jih vedno prilagajali lokalnemu jeziku. Ko enkrat prideš na trgovsko polico velikega supermarketa, sledi drugi korak, različne marketinške aktivnosti. Ker je Argeta vedno zmagovalka med slepimi testiranji okusov, smo veliko delali na promociji, degustacijah in drugih marketinških prijemih, ko je prodaja dosegla kritično maso, pa smo začeli še s klasičnimi oglaševalskimi kampanjami. Letos bomo imeli v Avstriji kar tri. Argeta je zdaj številka ena na avstrijskem trgu v absolutnem znesku prodanih količin. Čakamo, da nam to uspe še vrednostno.

Kako pomemben je za skupino Droga Kolinska/Atlantic Grupa avstrijski trg in ali usmeritev na trge stare Evrope pomeni, da v regiji ne pričakujete več skokovitih rasti?

Argeta med top desetimi blagovnimi znamkami v regiji zaseda peto mesto, na nekaterih trgih ima izjemno visok tržni delež, tudi 40- ali celo 50-odstotnega, vendar pa je njena nadaljnja rast trenutno omejena, dokler se ne popravijo ekonomske razmere in kupna moč v regiji. Pri izbiri trgov za internacionalizacijo se osredotočamo na tiste, ki imajo uveljavljeno kulturo uporabe delikatesnih namazov podobnega videza in okusa, kot ga ima Argeta, saj se je tako laže približati potrošniku. Med te trge sodijo Švica, kjer smo po količinski prodaji na drugem mestu s 27-odstotnim deležem, kot tudi Nemčija, Švedska, Španija in seveda Avstrija. Naša severna soseda sicer ni izjemno velik trg delikatesnih namazov, je pa za nas izjemno referenčen trg – če nam bo uspelo doseči dober rezultat pri avstrijskih, bo to tudi referenca za druge trgovce.

Svoje čase je veljalo, da je za Argeto najbolj pomemben trg Bosne in Hercegovine, ga avstrijski trg že prekaša po pomembnosti?

Ne. Po velikosti deležev so regijski trgi tako količinsko kot vrednostno večji, kar pa ne zmanjšuje pomena vseh drugih trgov. Če sledimo našemu vodilu, da smo in da bomo ostali proizvajalci delikatesnega namaza številka ena v Evropi in v svetu, potem seveda šteje vsak trg in na vsakem se odvija lokalna borba. In prav to je posebnost Argete. Kadar imaš toliko različnih trgov, kot jih ima Argeta, moraš biti temu primerno boljši v razumevanju zelo različnih marketinških konceptov, različnih potrošniških navad, navsezadnje pa se na vsakem trgu bojujemo predvsem z lokalnimi ponudniki, to pa zahteva veliko energije, sredstev in moči.

Ko ravno omenjate lokalne konkurente: ko ste se na nedavni dražbi borili za nakup blagovne znamke Kekec, vam je dosedanji proizvajalec Kekca Miroslav Flisar očital kar hude pritiske iz ozadja. Je Kekec huda konkurenca Argeti?

Argeta ima izjemno visok, 40-odstotni tržni delež v kategoriji paštet na slovenskem trgu in nastopa v premium segmentu, Kekec pa konkurira v nizkem cenovnem segmentu. Ko se je pojavila informacija, da bo blagovna znamka Kekec naprodaj, smo to proučili in ocenili, da bi bila lahko takšna blagovna znamka komplementarna naši Argeti v nižjem cenovnem razredu, in tudi izračunali vrednost, ki bi jo bili pripravljeni plačati za nakup.

Naša ocena je bila, da bi z našo močjo distribucije in znanja blagovno znamko Kekec lahko razširili tudi na druge trge regije, zato smo pred dražbo vzpostavili kontakt z dosedanjim proizvajalcem in mu ponudili, da se ob morebitnem nakupu blagovne znamke dogovorimo za nadaljnje sodelovanje. Nismo izvajali pritiska, naša gesta je bila dobronamerna in tudi poslovno logična, tudi zato, ker v svojih proizvodnih obratih proizvajamo pašteto izključno iz perutninskega in ribjega mesa in tega ne bomo spreminjali, pašteta Kekec pa je narejena iz svinjskega mesa.

Treba pa je vedeti, da je blagovna znamka Kekec naprodaj v dveh delih: prvi del dražbe se je odvijal na blagovni znamki, ki je zaščitena le v sliki, pričakovati pa je še dražbo drugega stečajnika, kjer se bo prodajala blagovna znamka Kekec za zaščito v besedi in po posameznih kategorijah. Naša ocena je bila, da bi morali nakup blagovne znamke izpeljati v obeh kategorijah in temu primerno tudi razporediti kupnino.

Greste v ponovni boj za Kekca, sporočate to g. Flisarju?

Tega nismo rekli, toda dejstvo je, da je v tem hipu kupljen le en del zaščite blagovne znamke. Za popolno obvladovanje blagovne znamke bo treba izpeljati še nakup drugega dela. Ni rečeno, da se tudi tokrat ne bo pojavilo večje število interesentov.

Če bi vam uspel nakup Kekca, bi verjetno še okrepili tržni delež na slovenskem trgu, predvsem pa bi ga zavarovali pred prihodom morebitne nove konkurence.

Trg paštet in namazov je eden bolj dinamičnih. Na slovenskem trgu imamo celo vrsto novih in starih proizvajalcev, imamo MDK, Carico, Kekca, Gavrilović, Pivko, Perutnino Ptuj, Delamaris … Pred kratkim se je pojavil Carnex, konkurence, kolikor želite. Na Hrvaškem je s Podravko, Pikom, Gavrilovićem, Adriatic Queen in drugimi zgodba znova povsem lokalna. Čeprav so našteti ponudniki že po pravilu vsi cenejši kot Argeta, nekateri celo za 40 odstotkov, nam uspeva s svojo kakovostjo ohranjati vodilni položaj na trgih, rastemo in še povečujemo svoje tržne deleže.

Svoje čase je Droga Kolinska največ zaslužila s kavo. S čim danes zaslužite največ? Je to še kava ali jo je že izpodrinila Argeta?

Po prometu je kava še vedno največji posel v skupini Atlantic Grupa, a tudi drugi strateški poslovni programi ne zaostajajo preveč. Pri blagovni znamki Barcaffè je pomembno, da vzdržujemo visok tržni delež v Sloveniji in da rastemo na Hrvaškem, saj je vstop v segment kave zunaj slovenskega trga vendarle malo bolj zahteven. Je pa na trgih Srbije, Makedonije in BiH vodilna naša blagovna znamka Grand kava.

Atlantic Grupa je nedavno končala prevzem srbskega podjetja Foodland, ki proizvaja izdelke premijskega razreda. Z njimi ste vstopili v angleško Selfridges, francoski Lafayette. Si je skupina z nakupom Foodlanda kupila tudi vstopnico na srbski trg?

Sploh ne. Srbski trg je z 22,4 odstotka po velikosti drugi največji trg Atlantic Grupe in velja za domicilni trg, tako kot pravzaprav vsi trgi v regiji. V Srbiji so tudi nekatera naša ključna podjetja, kot so Grand Kafa, Soko Štark, polnilnica mineralne vode Karađorđe – Palanički Kiseljak, v kateri polnimo tudi Cockto.

Študentje na poslovni šoli Harvard se bodo poslej učili tudi na podlagi študije primera o prodaji Droge Kolinske Atlantic Grupi. Ste prebrali to študijo? Kako ta študija obravnava prevzem Droga Kolinske – kot pozitivno novico ali kot eno od zgodb preteklih napak slovenske tranzicije, ki se ne bi smele več ponavljati?

Gre za izjemno pozitivno zgodbo. Študija se osredotoča na prevzem in delno tudi na to, da je podjetje v članici EU kupila družba iz države, ki ni bila članica EU. Če bi že kdo želel delati analizo napak slovenske tranzicije, bi se ta študija morala imenovati kako drugače. Kakšna od njih morda tudi Istrabenz.

Če se vrnemo na Argeto – Droga Kolinska je naskok na avstrijski trg začela že leta 2006. Je to normalna doba za uveljavitev blagovne znamke ali je tako dolga doba tudi posledica tega, da se je Igor Bavčar bolj ukvarjal z lastninjenjem Istrabenza kot z blagovnimi znamkami.

Argeta je veliko, od 30- do 40-odstotno rast, začela dosegati po letu 2007, ko smo se lotili reorganizacije in strategije osredotočenosti na ključne blagovne znamke. Pri rasti Argete je bila najbolj pomembna osredotočenost enega dela podjetja z eno ekipo na eno blagovno znamko. To je bil ključ vsega. Vse ostale lastniške zgodbe so se dogajale na drugih ravneh.

V tem času je naprodaj kar nekaj blagovnih znamk. Zakaj se niste potegovali za nakup kave Santana?

Pri nakupih smo odprti predvsem za blagovne znamke in izdelke, ki imajo vsaj regijski potencial, še bolj pa za znamke z mednarodnim potencialom, kot je denimo Bakina tajna, ki jo je moč najti v Koreji, na Japonskem, v ZDA, Avstraliji, Franciji, Veliki Britaniji … Kupite pa jo lahko tudi prek Amazona.

Imamo v Sloveniji blagovno znamko, ki ima takšen potencial, kot ga ima denimo Bakina tajna?

Seveda, to sta vsaj Donat Mg in Argeta. Donat Mg dosega nenehno rast prodaje, prisoten je že na sedemindvajsetih trgih. Pije se kot funkcionalna pijača, klinične študije potrjujejo njegov blagodejni učinek na zdravje in počutje in tako se tudi pozicionira na trgu. Kot zanimivost, Donat Mg se v Franciji kupuje po pet evrov za liter, v Rusiji pa se v lekarnah prodaja za tri dolarje. Če imaš unikaten izdelek, ga znaš predstaviti ljudem in razložiti, kakšne funkcionalne prednosti ima, se da narediti veliko.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine