Dovos bo vstopal v podjetja kot manjšinski lastnik

Dovos bo vstopal v posamezne družbe ali v skupna podjetja kot manjšinski lastnik, po kriterijih zasebnega investitorja, torej po vseh ekonomskih merilih. Bodo pa merila in kriteriji v tem razpisu dosti bolj ozko definirani in bolj konkretno, kot so bili v fazi poziva, je pojasnil Matej Špragar, direktor Dovosa.

Na zadnji okrogli mizi se je moderator Nejc Gole, pomočnik odgovornega urednika Dela, o Investicijskih obetih 2026: Financiranje odpornosti in razvoja industrije dvojne rabe, pogovarjal še z Borutom Jamnikom, predsednikom uprave SID banke. Gole je ob tem navedel citat direktorja Grozda obrambne industrije Slovenije Boštjana Skalarja z nedavne konference ministrstva za obrambo o predstavitvi dveh nacionalnih stebrov obrambe: »Ko bomo vse te razvojne projekte morali sfinancirati ter vzpostaviti proizvodnjo in procese, bodo verjetno določene težave. Zato pozdravljamo ustanovitev družbe Dovos, ki bo morda lahko premostila te finančne zagate. Pogovarjamo se s komercialnimi bankami, saj bo industrija potrebovala financiranje. Negativna konotacija obrambne se vedno bolj mehča. Tudi v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi institucijami prihajamo počasi do razumevanja, da je obramba tudi gospodarska dejavnost.«

Ekonomska upravičenost projektov

Kot je še pojasnil Špragar, bo razpis sledil pozivu, ki je bil namenjen za raziskavo trga; pripravljen pa bo na podlagi potreb države in idej podjetij, ki so jih dobili na pozivu. »Razpis bo opredelil področja bolj ozko in bolj konkretno, zato pričakujejo manj prijav. Osredotočili se bomo na tisto, za kar bomo ocenili, da je v tem trenutku najbolj potrebno za državo in tudi najbolj izvedljivo. Vsi projekti, v katere bo Dovos vstopal, bodo morali biti ekonomsko upravičeni.«

Kot je še dodal, je bilo po ocenah do 10 odstotkov predlaganih rešitev, ki so relativno hitro izvedljive in na te se bodo osredotočili. »Moral bo obstajati realen trg oziroma realne potrebe končnih uporabnikov in to se bo presodilo skozi investicijska merila. Dovos namreč želi kot investitor nadgraditi kapacitete zasebnih investitorjev, torej tam, kjer morebiti zmanjka sredstev za prehod iz razvojne v industrijsko fazo.« Seveda pa to ne pomeni, da bodo tisti, ki so zdaj še v bolj zgodnjih razvojnih fazah, odpadli, saj »mi gradimo ekosistem na daljši rok, kar pomeni, da se bodo razpisi ponavljali. Tako da ni nobenega strahu, da bi kdo, ki je res dober, pa v tem trenutku še ni usposobljen, kar avtomatsko odpadel.«

Kakšne produkte za financiranje obrambe, varnosti in odpornosti ponuja ali bo ponujala SID banka? Jamnik, kot je povedal, je bil navdušen, ker je ob spremljanju govorcev na konferenci - pa ne glede na to, ali gre za slovenske šampione, velika ali pa manjša podjetja - ugotavljal, da so skorajda vsi njihove stranke ali pa ustrezajo profilu njihovih strank. »Drugo pa je še, da ne glede na to, da so ta podjetja, ko gre za manjša podjetja v zgodnji razvojni fazi in ne specifično financirana, že v tej zgodnji fazi vsa dobičkonosna. Kar ni nujno dobro, ampak neverjetno je to, da to kaže na nek specifično slovenski ali sektorski pojav.«

Kot poudarja Jamnik, ima SID banka omejitvene ukrepe, ki dovoljujejo nedvomno financiranje dvojne rabe in tudi skoraj vsa financiranja oboroževalne industrije. »To je prva stvar, za razliko od naših sestrskih razvojnih promocijskih institucij in predvsem komercialnih bank; govorimo o obstoječem portfelju. Hkrati pa skupaj z vsemi akterji pripravljamo tudi posebne produkte, za katere upamo, da bodo zaživeli že letos, in sicer posojilni sklad finančnega inženiringa v višini okoli 80 milijonov. Ti pogovori potekajo dalj časa, proračunski viri za tako imenovano financiranje prve izgube so na voljo, skoraj prepričani pa smo, da bo to uspelo. Hkrati se dogovarjamo z Dovosom, kot novim na trgu, in prav gotovo, če ne drugega, bomo sodelovali pri sofinanciranju tovrstnih podjetij, ki jih imajo v pipelinu.«

Dobre rešitve

Mnogo podjetij pričakuje subvencije, nepovratna sredstva, ne želijo pa v svoje lastništvu pripustiti kapitalsko močnega soinvestitorja. Ali opažate to mišljenje v podjetjih ali pa se je ta ’mindset’ spremenil? Kot je ocenil Špragar, se miselnost spreminja, ker do zdaj so bila podjetja, predvsem MSP, navajena, da so pridobivala razvojna sredstva in je bil končni cilj pilotni projekt, z majhno serijsko proizvodnjo, zdaj pa se pojavljajo večje potrebe, tudi s strani državnih naročnikov, torej na primer tudi potrebe na strani Morsa.

»Zdaj je izziv, kako te dobre rešitve industrializirati, to pa je velik prehod. In ta manjša podjetja tako vidijo, da sama tega tega preskoka niti niso sposobna izvesti. Na eni strani imamo tako veliko zanimanje s strani večjih družb, torej industrijskih podjetij, na drugi strani pa veliko prijav razvojnih družb - in tudi to je eden izmed izzivov, kako ti dve vrsti podjetij povezati. Torej na eni strani so proste kapacitete, na drugi strani je pa nekdo z zanimivim produktom, ki ga pa ni sposoben sam industrializirati.«

Ob tem je Jamnik dodal, da razumejo Dovos kot integratorja teh procesov financiranja tega sektorja in kot prenosnika informacij. »Za nas je zato sodelovanje z njimi dragoceno. Hkrati pa lahko vedno dopolnjujemo načine financiranja z našimi viri, ki niso enoznačni. Nismo zgolj banka, financiramo tako kot oni tudi kapital ali pa kvazi kapital tovrstnih podjetij, če so v zgodnji fazi. To delamo z obstoječimi produkti.«