Drugi poskus za Intereuropo
Cena: Od prvega poizkusa prodaje se je podvojila
Odpri galerijo
Cene delnic Intereurope so zdaj bistveno višje kot ob prvem poskusu prodaje leta 2016
Družba PwC svetovanje še drugič poskuša v imenu večinskih lastnikov – bank in DUTB – prodati koprskega logista Intereuropo. Glede na borzno ceno imajo tokrat lastniki lažjo odločitev, če se seveda pojavi primeren kupec.
Skupina Intereuropa je še vedno precej zadolžena. Tekoče poslovanje se izboljšuje že tri leta, vendar pa rezultat pod črto in premoženje še vedno občasno najedajo odpisi. Lani je tako Intereuropa prevrednotila nepremičnine hčerinskih družb, kar je koprskega logističnega operaterja pahnilo v milijon evrov letne izgube. V prvih treh mesecih letos so se prihodki od prodaje medletno povečali za desetino in dosegli 39 milijonov evrov, čisti dobiček pa je poskočil za 55 odstotkov na 1,23 milijona.
Prodaja večinskega deleža Intereurope se že dalj časa napoveduje, vendar pa bankam, ki so po sanaciji postale večinske lastnice Intereurope, do zdaj ni uspelo najti primernega kupca. Trenutna borzna cena že vključuje prevzemna pričakovanja. Ob izključitvi enkratnih učinkov namreč borzna cena presega 20 čistih dobičkov na delnico in znaša skoraj petkratnik letos predvidenega EBITDA.
Dolg skupine je konec marca znašal 71,4 milijona evrov, kar je petkratnik letos načrtovanega EBITDA. Sam dolg je ob normalnem poslovanju obvladljiv, a družbo omejuje tako pri investicijah (teh bo letos za dobrih sedem milijonov evrov) kot tudi pri konkretnejših strateških načrtih. Tako ni skrivnost, da si strateškega lastnika želi tudi uprava sama. »Prodaja deleža Intereurope je še predaleč, da bi lahko rekel karkoli konkretnega. Želimo si stratega, ki bo razumel logistično poslovanje in bo prepoznal naš potencial,« je na naše vprašanje o tem, kakšno je razpoloženje do nakupa Intereurope, povedal njen predsednik uprave Ernest Gortan.
Drugi poskus prodaje se je začel aprila, ko je SID banka v imenu delničarjev (NLB, Gorenjska banka, banka SKB in banka Intesa Sanpaolo in DUTB), ki imajo v lasti dobrih 72 odstotkov delnic in 54 odstotkov glasovalnih pravic (del delnic je prednostnih), začela iskati svetovalca pri prodaji. Banke so do lastništva prišle v postopku finančnega prestrukturiranja Intereurope, ko so del posojil spremenila v delnice družbe. Pri tem so za delnico plačali en evro.
Banke bodo tako iz posla izšle z lepim dobičkom, če jim seveda uspe najti kupca. Prodajni postopek vodi svetovalna družba PwC.
Spomnimo pa, da se prvi poskus prodaje leta 2016 ni končal uspešno. Od potencialnih kupcev je ostal le češko-malteški Tuffieh Funds, s katerim pa se večinskim lastnikom Intereurope ni uspelo dogovoriti o ključnih pogojih prodaje. Če se jim tokrat izide, je bila odločitev o neprodaji pred dvema letoma dobra, saj je zdaj cena delnic bistveno višja, tudi poslovanje Intereurope je bolj stabilno in bi lahko pritegnilo več kupcev.
Namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Andrej Rihter je prepričan, da je Slovenija nadvse zanimiva za širitev logističnih poslov na območju jugovzhodnega Balkana: »Tako kot je Slovenija zanimiva za strateške vlagatelje na drugih področjih, velja tudi za logistiko, da si prednosti Intereurope ogleduje kak globalni logist. Seveda si želim, da bi podjetje ostalo v slovenskih rokah.« Rihter je zanikal, da bi se v zadnjem času Pošta Slovenije kaj pogajala z bankami. Jo je pa pred nekaj leti zanimalo, pod kakšnimi pogoji bi lahko izboljšala dolžniško razmerje.
Več predstavnikov logistov je povedalo, da se zdi v zadnjem času Pošta Slovenija še najbolj očiten interesent za nakup Intereurope, da ima finančni potencial za tak nakup in da bi se podjetji lahko uspešno povezali. Pošta Slovenije se zdi nekaterim sogovornikom boljša možnost od te, da bi Intereuropo prevzeli investicijski skladi. Seveda pa se jim zdi še boljša možnost, če bi jo prevzel kak strateški mednarodni logist. Glede na dogajanje na trgu pa bi se zdaj lahko vključil kak mednarodni logist iz Azije. Če bi Intereuropo prevzela Pošta Slovenije, bi morebiti lahko oživili razprave o oblikovanju slovenskega državnega logističnega holdinga.
Skupina Intereuropa je še vedno precej zadolžena. Tekoče poslovanje se izboljšuje že tri leta, vendar pa rezultat pod črto in premoženje še vedno občasno najedajo odpisi. Lani je tako Intereuropa prevrednotila nepremičnine hčerinskih družb, kar je koprskega logističnega operaterja pahnilo v milijon evrov letne izgube. V prvih treh mesecih letos so se prihodki od prodaje medletno povečali za desetino in dosegli 39 milijonov evrov, čisti dobiček pa je poskočil za 55 odstotkov na 1,23 milijona.
Prodaja večinskega deleža Intereurope se že dalj časa napoveduje, vendar pa bankam, ki so po sanaciji postale večinske lastnice Intereurope, do zdaj ni uspelo najti primernega kupca. Trenutna borzna cena že vključuje prevzemna pričakovanja. Ob izključitvi enkratnih učinkov namreč borzna cena presega 20 čistih dobičkov na delnico in znaša skoraj petkratnik letos predvidenega EBITDA.
Gortan: Želimo si stratega
Dolg skupine je konec marca znašal 71,4 milijona evrov, kar je petkratnik letos načrtovanega EBITDA. Sam dolg je ob normalnem poslovanju obvladljiv, a družbo omejuje tako pri investicijah (teh bo letos za dobrih sedem milijonov evrov) kot tudi pri konkretnejših strateških načrtih. Tako ni skrivnost, da si strateškega lastnika želi tudi uprava sama. »Prodaja deleža Intereurope je še predaleč, da bi lahko rekel karkoli konkretnega. Želimo si stratega, ki bo razumel logistično poslovanje in bo prepoznal naš potencial,« je na naše vprašanje o tem, kakšno je razpoloženje do nakupa Intereurope, povedal njen predsednik uprave Ernest Gortan.
Banke z lepim dobičkom
Drugi poskus prodaje se je začel aprila, ko je SID banka v imenu delničarjev (NLB, Gorenjska banka, banka SKB in banka Intesa Sanpaolo in DUTB), ki imajo v lasti dobrih 72 odstotkov delnic in 54 odstotkov glasovalnih pravic (del delnic je prednostnih), začela iskati svetovalca pri prodaji. Banke so do lastništva prišle v postopku finančnega prestrukturiranja Intereurope, ko so del posojil spremenila v delnice družbe. Pri tem so za delnico plačali en evro.
Banke bodo tako iz posla izšle z lepim dobičkom, če jim seveda uspe najti kupca. Prodajni postopek vodi svetovalna družba PwC.
INFOGRAFIKA: Delo
Spomnimo pa, da se prvi poskus prodaje leta 2016 ni končal uspešno. Od potencialnih kupcev je ostal le češko-malteški Tuffieh Funds, s katerim pa se večinskim lastnikom Intereurope ni uspelo dogovoriti o ključnih pogojih prodaje. Če se jim tokrat izide, je bila odločitev o neprodaji pred dvema letoma dobra, saj je zdaj cena delnic bistveno višja, tudi poslovanje Intereurope je bolj stabilno in bi lahko pritegnilo več kupcev.
Pošta med željami in realnostjo
Namestnik generalnega direktorja Pošte Slovenije Andrej Rihter je prepričan, da je Slovenija nadvse zanimiva za širitev logističnih poslov na območju jugovzhodnega Balkana: »Tako kot je Slovenija zanimiva za strateške vlagatelje na drugih področjih, velja tudi za logistiko, da si prednosti Intereurope ogleduje kak globalni logist. Seveda si želim, da bi podjetje ostalo v slovenskih rokah.« Rihter je zanikal, da bi se v zadnjem času Pošta Slovenije kaj pogajala z bankami. Jo je pa pred nekaj leti zanimalo, pod kakšnimi pogoji bi lahko izboljšala dolžniško razmerje.
Ideal tuji logist
Več predstavnikov logistov je povedalo, da se zdi v zadnjem času Pošta Slovenija še najbolj očiten interesent za nakup Intereurope, da ima finančni potencial za tak nakup in da bi se podjetji lahko uspešno povezali. Pošta Slovenije se zdi nekaterim sogovornikom boljša možnost od te, da bi Intereuropo prevzeli investicijski skladi. Seveda pa se jim zdi še boljša možnost, če bi jo prevzel kak strateški mednarodni logist. Glede na dogajanje na trgu pa bi se zdaj lahko vključil kak mednarodni logist iz Azije. Če bi Intereuropo prevzela Pošta Slovenije, bi morebiti lahko oživili razprave o oblikovanju slovenskega državnega logističnega holdinga.
