Država naj oblikuje prometno politiko

Ljubljana – Slovenske železnice (SŽ) bi se lahko ob trenutnem poslovanju v sedmih letih tak rekoč razdolžile in kljub novim naložbam ostale nizko zadolžene, kar je pogoj, da se bodo lahko razvijale in ostale konkurenčne, predvsem na mednarodnem trgu, je v pogovoru za STA povedal njihov generalni direktor Dušan Mes. A tako pri poslovanju SŽ kot razvoju javne železniške infrastrukture ima glavno besedo država.

»V Avstriji, Nemčiji, Švici ali celo na Madžarskem so pogodbeni odnosi z državi urejeni za 20 let naprej. Točno je jasno, kaj bodo delali, kako bodo delali, kako se bodo razvijali, koliko bodo za to dobili, kaj morajo narediti na trgu, kaj lahko pričakujejo potniki ... Ko so stvari jasne, ni več veliko vprašanj, kdaj bo kaj bolje,« opozarja Mes.

Dušan Mes pričakuje, da bodo odločitve sprejete in da se bo začela gradnja nujnih odsekov, predvsem seveda proge proti Kopru. »Škoda, ki je po žledolomu nastala na železniški infrastrukturi in SŽ, je zelo velika. Država mora sredstva za obnovo infrastrukture zagotoviti sebi − infrastruktura je njena, je last države. Teh sredstev ne dobijo SŽ, ampak jih dobi ministrstvo, ki mora čim prej izpeljati potrebne postopke za sanacijo,« opozarja Dušan Mes in dodaja, da so na SŽ naredili samo scenarije, katere možnosti za obnovo proge Borovnica−Pivka obstajajo, od najcenejše (za 40 milijonov evrov) do celovite sanacije (za 70 milijonov evrov).

Odseka med Borovnico in Pivko v celoti letos ne bo mogoče (re)elektrificirati, kar je eden od osnovnih pogojev in minimalni standard opremljenosti na pomembni evropski transportni poti.

Nova koprska proga je nujna

Dušan Mes je prepričan, da je nova proga med Divačo in Koprom, tako imenovani drugi tir, nujna. »To je podobno kot pri bankah, ki smo jih morali sanirati in tudi drugi tir bo moral biti zgrajen, če bo Slovenija hotela zagotoviti konkurenčnost logistike, ne le SŽ in Luke Koper. V nasprotnem primeru bo izgubila tudi Slovenija kot država, saj se jo bodo pomembne evropske transportne poti popolnoma izognile, s tem pa tudi industrija, ki potrebuje sodobno infrastrukturo. Sosednje države, ki so tudi odvisne od Luke Koper, bodo namreč promet preusmerile na druge koridorje in druge luke oziroma to delno že počnejo.«

Dušan Mes verjame, da je novo koprsko progo mogoče zgraditi za manj kot 1,4 milijarde evrov, saj ta cena ni bila omejena samo na progo – tudi same slovenske »avtoceste bi bile bistveno cenejše, če ne bi zraven zgradili še veliko regionalnih cest, katerih ceno so všteli v strošek gradnje avtocest.«

»Če bi hoteli v segmentu tovornega prometa, ki ima trenutno zelo dobre rezultate, primerljive z avstrijskimi in nemškimi železnicami, povečevati obseg poslovanja, bi morali dokupiti tako vagone kot lokomotive.« Dušan Mes meni, »da bo treba odvisno družbo SŽ − Tovorni promet dokapitalizirati in ji najti strateškega partnerja, za kar pa je nujna odločitev države.« Enako velja za potniški promet. Ko bo znana prometna politika, bodo tudi SŽ lahko imele vizijo, pravi Dušan Mes.

Evro v infrastrukturo se povrne z 2,5 do 2,8 evra

O pomenu naložb v infrastrukturo: Vsaka milijarda evrov, ki jih je Avstrija v zadnjih dveh desetletjih vložila v infrastrukturo »jim je prinesla 17.000 dolgoročnih delovnih mest, vsak evro, ki so ga vložili v železniško infrastrukturo, jim je v gospodarstvo vrnil od 2,5 do 2,8 evra«. So se pa vse države za infrastrukturne projekte zadolžile. Nobena jih ni financirala z lastnimi sredstvi. »Marsikatera od njih je bila zadolžena mnogo bolj kot Slovenija, vendar je bistvo naslednje − ali verjameš v to, da bo ta naložba prinesla možnosti za razvoj in denar za poplačilo kreditov, ki so bili najeti za to in še za kaj drugega, ali ne.«

Urejen odnos z državo pomemben tudi za pogovore z bankami o reprogramu posojil. SŽ imajo dobrih 300 milijonov evrov dolga. »Posojila nam bo najbrž uspelo reprogramirati oziroma bomo dosegli moratorij do konca leta, v tem času pa se bomo morali z državo dogovoriti o vseh odprtih zadevah. Odnos med SŽ in bankami ni problematičen, urediti pa je treba tudi razmerja s tretjim partnerjem, to je državo,« navaja Dušan Mes v pogovoru za STA.