Državni denar razdelili med sedem družb

Ljubljana – Slovenski podjetniški sklad (SPS) je pred kratkim med zasebne družbe tveganega kapitala (DTK) razdelil že zadnje evre od vseh razpisanih 34 milijonov evrov. Država je kapital odobrila sedmim družbam, pri čemer je ena družba od sodelovanja že odstopila.

SPS je leta 2010 objavil javni razpis za kapitalske naložbe države v zasebne DTK, prek katerega je ponudil 33,9 milijona evrov evropskega in našega proračunskega denarja. Osnovni namen razpisa je bil spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala.

Država je na razpisu izbrala sedem zasebnih DTK, v katere je večinoma lastniško vstopila do 49 odstotkov. V DTK morajo biti namreč najmanj 51-odstotno udeleženi tudi zasebni vlagatelji. Izbrane DTK so Prvi sklad, DTK Murka, Meta Ingenium, Sklad poslovnih angelov, družba SCS, STH Ventures in P:E.N. Direktorica SPS Maja Tomanič Vidovič je za Delo pojasnila, da skupen obseg javnih in zasebnih sredstev za naložbe tveganega kapitala tako znaša 70 milijonov evrov. Ker pa so DTK 8 naložb že uresničile, je obstoječim in novim podjetjem na voljo še 53 milijonov evrov. Sogovornica opozarja, da gre za kapital na vpoklic: »Ko imajo DTK izbrano naložbo v malo ali srednje podjetje vsakega lastnika, tudi državo, pozovejo k vplačilu skladno z njegovim deležem v DTK.« Sklad ima ta sredstva rezervirana do avgusta 2015, ko naj bi bil zadnji rok za vložitev sredstev. Če DTK denarja ne bodo naložile, bo SPS ta sredstva preusmeril v garancijske sheme za mala in srednja podjetja. Del državnih sredstev sicer DTK vpokličejo tudi v obliki provizije, ki znaša 2,5 odstotka vplačanih sredstev.

Poslovni angeli odstopili

Eden od DTK pa je že odstopil od sodelovanja z državo, to je Sklad poslovnih angelov. Na SPS pojasnjujejo, da 24 zasebnih vlagateljev ni bilo zadovoljnih s pogoji sodelovanja, ki, denimo, vlagateljem sklada ne dovoljujejo tudi neposrednega vstopa v izbrano podjetje. Državi se je zdelo smiselno, da se sklad razpusti še pred prvo naložbo in lastniki družbe so konec lanskega leta to tudi sklenili na skupščini. Tomanič Vidovičeva je pojasnila, da bodo po likvidaciji tega DTK zanje predvidenih 5,4 milijona evrov preusmerili v garancijsko shemo SPS.

Doslej sta naložbe v podjetja uresničila le dva DTK – Prvi sklad in Murka. Prvi sklad ima že 7 naložb v podjetja, tri je uresničil po lastniškem vstopu države: MountVacation, TMG-BMC, Connet, ShoutEM, TAB Systems, Celtra in Novitim. Sklad, ki ima skupaj 18,5 milijona evrov kapitala, je doslej vložil 40 odstotkov svojih sredstev. »Vseh 7 naložb je visokotehnoloških. Prizadevamo si, da so to mobilne tehnologije, ni pa nujno, vendar mora biti dodana vrednost na enaki ravni,« pojasnjuje direktor Prvega sklada Jure Mikuž. Ker v podjetjih ne želijo biti večinski vlagatelj, navadno ne vstopajo v povsem nova podjetja – t. i. start-upe. Ko so podprli Celtro, ki zdaj posluje tudi na ameriškem trgu, so bili v njej trije ustanovitelji. Danes ta družba zaposluje 30 ljudi. Vanjo sta vstopila tudi dva ameriška vlagatelja.

V Murki so do zdaj izpeljali eno naložbo. Gre za Media lab holding, ki se ukvarja s spletno prodajo prek strani 1nadan. Vanj so vložili 210.000 evrov, 600.000 pa je družbi še na razpolago. Direktor Daniel Viljevac pravi, da pri naložbah niso sektorsko omejeni, pričakujejo pa vsaj 15- od 20-odstotni donos. Letos načrtujejo še vsaj dve naložbi. Prepričan je, da bo letos pravo leto za nove naložbe, ker denarja ni.

Država od naložb DTK pričakuje, da bo ob izstopu iz naložbe v podjetju vsaj devet zaposlenih in osem- do desetodstotno povečanje dodane vrednosti, donos pa naj bi dosegal vsaj šest odstotkov. In kako lahko država zagotovi, da bodo ta sredstva res naložena za predvidene cilje in da ne bodo nastajale zlorabe? Direktorica SPS pojasnjuje, da ima država v DTK po dva nadzornika, poleg tega jim morajo DTK pošiljati trimesečna poročila, letno poročilo in na koncu še končno poročilo.

In vendar se premika

Pa je državna spodbuda na trgu tveganega kapitala sploh opazna? Mikuž pravi, da opažajo večje zanimanje za tvegani kapital: »Pred nekaj leti smo imeli veliko povpraševanja, ampak večina je iskala nepovratna sredstva. Ljudje niso vedeli, kaj je tvegani kapital. Danes je to precej drugače, saj že razumejo, za kaj gre.« Najpomembneje pa se mu zdi, da uspešna podjetja, kot sta Celtra ali Zemanta širijo kulturo, ki je nujno potrebna, če naj do DTK prihajajo dobri podjetniki.

»Lahko rečemo, da se stvari spreminjajo. Potencial se rojeva,« ugotavlja tudi Tomanič Vidovičeva, ki opozarja, da se marsikateri podjetnik ne zaveda, da gre pri tveganem kapitalu za lastniško naložbo, ki prinese solastništvo in partnerski odnos, vtikanje sklada v poslovanje in da to morajo biti podjetja s potencialom za prodor na globalni trg. SPS tako DTK ponuja podporo pri vzpostavljanju tega trga in tudi podjetnike povezuje s tistimi, ki že imajo izkušnje s skladi tveganega kapitala.