Državni proračun bogatejši za 270 milijonov evrov iz NLB
NLB stopnjuje priprave na privatizacijo po soglasju ECB za izplačilo.
Odpri galerijo
Ta jesen bo za NLB čas pomembnih odločitev in sprememb. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Slovenski proračun bo bogatejši za dobrih 270 milijonov evrov. Toliko znaša bilančni dobiček NLB (vključuje lanski čisti dobiček v višini 189 milijonov evrov in preneseni dobiček iz prejšnjih let), ki je bil doslej nerazporejen, Evropska centralna banka (ECB) je dala soglasje za izplačilo, skupščina pa ga je danes odobrila.
ECB je imela prej zadržke za izplačilo tega zneska zaradi nerešenega vprašanja tožb hrvaških bank iz naslova prenesenih vlog tamkajšnjih varčevalcev, po sprejetju zaščitnega zakona za NLB pa je očitno ta pomislek in hkrati tudi razlog za morebitne dodatne rezervacije odpadel.
https://services.delo.si/enovice/prijava/
Zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če se izvedejo prisilne izvršbe na premoženje NLB na Hrvaškem, je bil v Sloveniji uveljavljen sredi avgusta.
Evropska denarna oblast po vsem sodeč zdaj presoja, da je ta hrvaška grožnja za stabilnost banke odpravljena in da NLB tega denarja tudi ne potrebuje za krepitev svoje kapitalske trdnosti – oboje je lahko za našo največjo banko dobro spričevalo pred bližnjim začetkom njene privatizacije.
Za dokončanje transakcije bo sicer potrebna še formalna potrditev na izredni skupščini NLB, ta bo po naših podatkih verjetno v ponedeljek. Omenjeni znesek, ki po naših preračunih znaša kar 0,6 odstotka letošnjega slovenskega BDP, bo sicer razporejen v A-bilanco državnega proračuna, med prihodke iz udeležbe pri dobičku, medtem ko bo sama kupnina od prodaje NLB razporejena v B-bilanco proračuna in bo lahko uporabljena zgolj namensko, in sicer za znižanje javnega dolga ali pa prihodnje financiranje demografskega sklada.
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo predvidoma v ponedeljek obravnaval namero NLB za kotacijo na Londonski in Ljubljanski borzi, ki naj bi bila ta dan tudi javno objavljena. Med 22. in 26. oktobrom naj bi nato odločali še o ceni delnice NLB v načrtovani privatizaciji banke prek javne ponudbe delnic. Temu naj bi sledila objava prospekta.
Poleg NLB naj bi se nadzorniki SDH prihodnji teden ukvarjali tudi s kadrovskimi vprašanji, saj naj bi po naših informacijah predvidoma določili ožji krog kandidatov za člana uprave. Pri tem se že pojavljajo pritiski, da bi nadzorniki z odločitvijo počakali do popolnitve nadzornega sveta z manjkajočim članom. A rok za prijavo za to funkcijo se izteče ta petek opoldne, zato potrditve v državnem zboru najbrž ni pričakovati pred decembrom. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi prav nekdanji nadzornik holdinga Andrej Bertoncelj, zatrjujejo, da bo šlo le za imenovanje enega člana.
Prvi nadzornik Damjan Belič je povedal, da so v prvem krogu razgovore opravili s 24 od 28 prijavljenih kandidatov. Imen ni hotel komentirati, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta prihodnji mesec.
Poročali smo že, da so se na razpis med drugimi prijavili nekdanji direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, nekdanji član uprave Gorenja Peter Kukovica, izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Andrej Prebil, direktor upravljanja terjatev na DUTB Igo Gruden in Roman Dobnikar s Petrola. Nekdanji šef Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki se je za ta položaj že potegoval, pa je po naših neuradnih informacijah od tega odstopil. Zakaj, včeraj ni hotel komentirati. Neuradno pa menda zato, ker ni bilo navdušenja nad njegovim imenovanjem. Kot kandidat se omenja tudi nekdanji član uprave Sija Denis Mancevič.
Nadzorni svet uradno išče dva nova člana uprave, a hkrati se neuradno že omenja tudi možnost zamenjave predsednice uprave SDH Lidie Glavina. Prizadevanja v tej smeri menda že tečejo, a malo verjetno je, da bi se to zgodilo pred privatizacijo NLB, ki naj bi bila predvidoma končana sredi novembra. Donos na kapital približno 11 milijard evrov naložb, ki jih upravlja SDH, se je, kot smo razkrili včeraj, po prvih podatkih lani zvišal na 6,5 odstotka in za 1,3 odstotke presegel ciljno vrednost iz letnega načrta. Glavini se mandat izteče februarja 2021, kar pomeni, da bi jo morali nadzorniki s funkcije odpoklicati oziroma jo prisiliti k odstopu. Po zakonu o SDH je sicer člane uprave mogoče odpoklicati le po zakonu o gospodarskih družbah ali če kršijo dolžnosti in pogoje, ki jim jih nalaga zakon.
»Po natančnem pregledu doseganja rezultatov poslovalnic ter doseganja kriterijev, kot sta donosnost in minimalni obseg poslovanja, je bil sprejet sklep, da banka zapre naslednje poslovalnice: Poslovalnico Videm - Dobrepolje, Poslovalnico Borovnica, Poslovalnico Rakek, Poslovalnico Ormož, Poslovalnico Dobova, Poslovalnico Sežana, Poslovalnico Žužemberk, Poslovalnico Gornji Petrovci, Poslovalnico Križevci pri Ljutomeru, Poslovalnico Gorenje, Poslovalnico Črna na Koroškem, Poslovalnico Jarše, Poslovalnico Moravče, Poslovalnico Ig in Poslovalnico Dalmatinova. Prvih 14 poslovalnic bo vrata zaprlo 3. decembra letos, Poslovalnica Dalmatinova pa bo zaprta po zaključku obnove poslovalnice naslednice, a ne pozneje kot 30. junija prihodnje leto,« so sporočili iz NLB.
Razlog? »Ko je Evropska komisija avgusta potrdila predlog spremembe zavez glede prodaje NLB, določila nov rok za privatizacijo banke in prilagodila izravnalne ukrepe, je bilo odrejeno tudi, da mora banka v Sloveniji zapreti petnajst poslovalnic. Zaradi tega se število zaposlenih v NLB ne bo zmanjšalo, potrudili pa se bomo tudi, da bo sprememba za stranke čim manjša.«
ECB je imela prej zadržke za izplačilo tega zneska zaradi nerešenega vprašanja tožb hrvaških bank iz naslova prenesenih vlog tamkajšnjih varčevalcev, po sprejetju zaščitnega zakona za NLB pa je očitno ta pomislek in hkrati tudi razlog za morebitne dodatne rezervacije odpadel.
https://services.delo.si/enovice/prijava/
Zakon, ki določa, da se iz sklada za nasledstvo NLB povrne finančna vrednost, če se izvedejo prisilne izvršbe na premoženje NLB na Hrvaškem, je bil v Sloveniji uveljavljen sredi avgusta.
Dobra popotnica pred privatizacijo
Evropska denarna oblast po vsem sodeč zdaj presoja, da je ta hrvaška grožnja za stabilnost banke odpravljena in da NLB tega denarja tudi ne potrebuje za krepitev svoje kapitalske trdnosti – oboje je lahko za našo največjo banko dobro spričevalo pred bližnjim začetkom njene privatizacije.
Za dokončanje transakcije bo sicer potrebna še formalna potrditev na izredni skupščini NLB, ta bo po naših podatkih verjetno v ponedeljek. Omenjeni znesek, ki po naših preračunih znaša kar 0,6 odstotka letošnjega slovenskega BDP, bo sicer razporejen v A-bilanco državnega proračuna, med prihodke iz udeležbe pri dobičku, medtem ko bo sama kupnina od prodaje NLB razporejena v B-bilanco proračuna in bo lahko uporabljena zgolj namensko, in sicer za znižanje javnega dolga ali pa prihodnje financiranje demografskega sklada.
Po NLB še o novih šefih SDH
Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo predvidoma v ponedeljek obravnaval namero NLB za kotacijo na Londonski in Ljubljanski borzi, ki naj bi bila ta dan tudi javno objavljena. Med 22. in 26. oktobrom naj bi nato odločali še o ceni delnice NLB v načrtovani privatizaciji banke prek javne ponudbe delnic. Temu naj bi sledila objava prospekta.
Poleg NLB naj bi se nadzorniki SDH prihodnji teden ukvarjali tudi s kadrovskimi vprašanji, saj naj bi po naših informacijah predvidoma določili ožji krog kandidatov za člana uprave. Pri tem se že pojavljajo pritiski, da bi nadzorniki z odločitvijo počakali do popolnitve nadzornega sveta z manjkajočim članom. A rok za prijavo za to funkcijo se izteče ta petek opoldne, zato potrditve v državnem zboru najbrž ni pričakovati pred decembrom. Na ministrstvu za finance, ki ga vodi prav nekdanji nadzornik holdinga Andrej Bertoncelj, zatrjujejo, da bo šlo le za imenovanje enega člana.
Prvi nadzornik Damjan Belič je povedal, da so v prvem krogu razgovore opravili s 24 od 28 prijavljenih kandidatov. Imen ni hotel komentirati, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta prihodnji mesec.
Zorko umaknil kandidaturo
Poročali smo že, da so se na razpis med drugimi prijavili nekdanji direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič, nekdanji član uprave Gorenja Peter Kukovica, izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Andrej Prebil, direktor upravljanja terjatev na DUTB Igo Gruden in Roman Dobnikar s Petrola. Nekdanji šef Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki se je za ta položaj že potegoval, pa je po naših neuradnih informacijah od tega odstopil. Zakaj, včeraj ni hotel komentirati. Neuradno pa menda zato, ker ni bilo navdušenja nad njegovim imenovanjem. Kot kandidat se omenja tudi nekdanji član uprave Sija Denis Mancevič.
Nadzorni svet uradno išče dva nova člana uprave, a hkrati se neuradno že omenja tudi možnost zamenjave predsednice uprave SDH Lidie Glavina. Prizadevanja v tej smeri menda že tečejo, a malo verjetno je, da bi se to zgodilo pred privatizacijo NLB, ki naj bi bila predvidoma končana sredi novembra. Donos na kapital približno 11 milijard evrov naložb, ki jih upravlja SDH, se je, kot smo razkrili včeraj, po prvih podatkih lani zvišal na 6,5 odstotka in za 1,3 odstotke presegel ciljno vrednost iz letnega načrta. Glavini se mandat izteče februarja 2021, kar pomeni, da bi jo morali nadzorniki s funkcije odpoklicati oziroma jo prisiliti k odstopu. Po zakonu o SDH je sicer člane uprave mogoče odpoklicati le po zakonu o gospodarskih družbah ali če kršijo dolžnosti in pogoje, ki jim jih nalaga zakon.
NLB zapira poslovalnice
»Po natančnem pregledu doseganja rezultatov poslovalnic ter doseganja kriterijev, kot sta donosnost in minimalni obseg poslovanja, je bil sprejet sklep, da banka zapre naslednje poslovalnice: Poslovalnico Videm - Dobrepolje, Poslovalnico Borovnica, Poslovalnico Rakek, Poslovalnico Ormož, Poslovalnico Dobova, Poslovalnico Sežana, Poslovalnico Žužemberk, Poslovalnico Gornji Petrovci, Poslovalnico Križevci pri Ljutomeru, Poslovalnico Gorenje, Poslovalnico Črna na Koroškem, Poslovalnico Jarše, Poslovalnico Moravče, Poslovalnico Ig in Poslovalnico Dalmatinova. Prvih 14 poslovalnic bo vrata zaprlo 3. decembra letos, Poslovalnica Dalmatinova pa bo zaprta po zaključku obnove poslovalnice naslednice, a ne pozneje kot 30. junija prihodnje leto,« so sporočili iz NLB.
Razlog? »Ko je Evropska komisija avgusta potrdila predlog spremembe zavez glede prodaje NLB, določila nov rok za privatizacijo banke in prilagodila izravnalne ukrepe, je bilo odrejeno tudi, da mora banka v Sloveniji zapreti petnajst poslovalnic. Zaradi tega se število zaposlenih v NLB ne bo zmanjšalo, potrudili pa se bomo tudi, da bo sprememba za stranke čim manjša.«
