EBRD Sloveniji napoveduje 5,5-odstoten gospodarski zdrs
Prihodnje leto spet rast gospodarstva.
Odpri galerijo
Ukrepi za zajezitev virusa so prizadeli domače povpraševanje in ponudbo, zunanji šoki pa vključujejo velik padec cen dobrin in kolaps turizma. Foto Aleš Černivec
Ljubljana – Gospodarska rast v Sloveniji se bo letos zaradi pandemije koronavirusa skrčila za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bi lahko bila rast bruto domačega proizvoda (BDP) petodstotna, za našo državo v svoji najnovejši makroekonomski napovedi predvideva Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Hkrati opozarja, da so napovedi nepredvidljive.
Ekonomski izgledi EBRD kažejo, da bo na krčenje slovenskega gospodarstva vplival predvsem padec izvoza, ki predstavlja več kot 80 odstotkov našega BDP. Kot navajajo v razvojni banki, je Slovenija med državami, ki so najbolj integrirane v globalne verige vrednosti. »Okrevanje bo zato odvisno od postopnega sproščanja domačih ukrepov za zajezitev virusa in vračanja v normalnost v drugi polovici leta,« menijo pri EBRD.
Ocenjujejo še, da bo padec gospodarske rasti v regijah EBRD v povprečju znašal 3,5 odstotka, rast prihodnje leto pa bi lahko bila 4,8-odstotna, vendar hkrati opozarjajo, da so napovedi izjemno negotove. Če bi ukrepi socialne distance ostali v veljavi dlje, kot je predvideno, bi lahko bila recesija še hujša, svarijo.
Glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik je dejala, da bo po izhodu iz krize za svet pomemben pogled v prihodnje sodelovanje in večjo gospodarsko odpornost: »To ni čas za ekonomske nacionalizme in protekcionizem, ampak čas za oblikovanje boljše prihodnosti z mednarodno zavezo prosti trgovini, blaženju podnebnih sprememb in gospodarskemu sodelovanju.«
Ukrepi za zajezitev virusa so, pravijo v banki, prizadeli domače povpraševanje in ponudbo, zunanji šoki pa vključujejo velik padec cen dobrin, nihanja pri izvoznikih dobrin, motnje v globalnih vrednostnih verigah, kolaps turizma in poslabšanje plačilne discipline. Osrednji Evropi in Baltiku EBRD v povprečju napoveduje 4,3-odstotno zmanjšanje BDP, Zahodnemu Balkanu pa 4,8-odstotno.
Ekonomski izgledi EBRD kažejo, da bo na krčenje slovenskega gospodarstva vplival predvsem padec izvoza, ki predstavlja več kot 80 odstotkov našega BDP. Kot navajajo v razvojni banki, je Slovenija med državami, ki so najbolj integrirane v globalne verige vrednosti. »Okrevanje bo zato odvisno od postopnega sproščanja domačih ukrepov za zajezitev virusa in vračanja v normalnost v drugi polovici leta,« menijo pri EBRD.
Gospodarska rast Foto Delo
Ocenjujejo še, da bo padec gospodarske rasti v regijah EBRD v povprečju znašal 3,5 odstotka, rast prihodnje leto pa bi lahko bila 4,8-odstotna, vendar hkrati opozarjajo, da so napovedi izjemno negotove. Če bi ukrepi socialne distance ostali v veljavi dlje, kot je predvideno, bi lahko bila recesija še hujša, svarijo.
Ni čas za protekcionizem
Glavna ekonomistka EBRD Beata Javorcik je dejala, da bo po izhodu iz krize za svet pomemben pogled v prihodnje sodelovanje in večjo gospodarsko odpornost: »To ni čas za ekonomske nacionalizme in protekcionizem, ampak čas za oblikovanje boljše prihodnosti z mednarodno zavezo prosti trgovini, blaženju podnebnih sprememb in gospodarskemu sodelovanju.«
Ukrepi za zajezitev virusa so, pravijo v banki, prizadeli domače povpraševanje in ponudbo, zunanji šoki pa vključujejo velik padec cen dobrin, nihanja pri izvoznikih dobrin, motnje v globalnih vrednostnih verigah, kolaps turizma in poslabšanje plačilne discipline. Osrednji Evropi in Baltiku EBRD v povprečju napoveduje 4,3-odstotno zmanjšanje BDP, Zahodnemu Balkanu pa 4,8-odstotno.
