ECB: Banka Slovenije ne sme plačati odškodnin za bančne izbrise
Evropska centralna banka je v stališču podprla Banko Slovenije.
Odpri galerijo
Foto Reuters
Ljubljana – Zahteva, da mora Banka Slovenije plačati morebitno odškodnino za bančne razlastitve ob zadnji sanaciji bank, ni v skladu s pravili o prepovedi monetarnega financiranja, v svojem mnenju o predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev, ugotavlja Evropska centralna banka (ECB).
Koalicija namreč prav te dni usklajuje omenjeni predlog zakona, ki med drugim predvideva, da bodo lahko nekdanji delničarji in imetniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih bank odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi morebitno odškodnino. Banka Slovenije temu plačilu nasprotuje, ker da bi šlo za monetarno financiranje, po pričakovanju pa je njihovo stališče v mnenju o predlogu zakona podprla tudi ECB.
Ta me drugim navaja, da bi bili razlaščenci do nadomestila upravičeni le, če bi se izkazalo, da so bili na slabšem, kot če bi šla banka v stečaj. Pri tem ECB izpostavlja, da bi bilo takšno financiranje naloga države in ne Banke Slovenije. ECB še opozarja, da tokratna različica zakona za razliko od prejšnje naši centralni banki ne omogoča, da bi lahko v sodnem postopku državi dokazala, da ni odgovorna za odškodnine, povezane z izrednimi ukrepi.
Nadalje ECB, ki jo vodi Mario Draghi, opozarja na finančno neodvisnost BS, kar pomeni, da članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, kjer bi imele nezadostne rezerve in kapital. Ker ima BS po zadnjih podatkih 909 milijonov evrov rezerv, izbrisov pa je bilo za 960 milijonov evrov, bi, tako ECB, »v najslabšem primeru to pomenilo, da bi BS ostala brez večine pomembne vsote njenih rezerv, kar bi negativno vplivalo na njene finančne vire in finančno neodvisnost«.
ECB pomislek izraža tudi glede razkrivanja podatkov o stresnih testih in pregledu premoženja posameznih bank, ki da so zaupne narave. »Razkritje stresnih testov brez zaupnih informacij bi moralo biti omejeno le na delničarje in keditodajalce, ki so jih izredni ukrepi Banke Slovenije neposredno prizadeli,« so zapisali. Hkrati so poudarili, da je ocena zdravja naših bank potekala pod okriljem ECB in pravil evropske regulative. V ECB menijo, da presoja ustreznosti ocen o takratnem stanju v bankah vključno z metodologijo ne sodi v pristojnost nacionalnih sodišč, ampak lahko to presoja le sodišče EU.
Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer novembra lani uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Slovenija mora na vprašanja odgovoriti do 15. aprila, zato bi vlada hotela, kot je slišati, do takrat spreti tudi predlog zakona.
Koalicija namreč prav te dni usklajuje omenjeni predlog zakona, ki med drugim predvideva, da bodo lahko nekdanji delničarji in imetniki izbrisanih podrejenih obveznic saniranih bank odškodninsko tožili Banko Slovenije, ki naj bi plačala tudi morebitno odškodnino. Banka Slovenije temu plačilu nasprotuje, ker da bi šlo za monetarno financiranje, po pričakovanju pa je njihovo stališče v mnenju o predlogu zakona podprla tudi ECB.
Plačilo je naloga države
Ta me drugim navaja, da bi bili razlaščenci do nadomestila upravičeni le, če bi se izkazalo, da so bili na slabšem, kot če bi šla banka v stečaj. Pri tem ECB izpostavlja, da bi bilo takšno financiranje naloga države in ne Banke Slovenije. ECB še opozarja, da tokratna različica zakona za razliko od prejšnje naši centralni banki ne omogoča, da bi lahko v sodnem postopku državi dokazala, da ni odgovorna za odškodnine, povezane z izrednimi ukrepi.
Nadalje ECB, ki jo vodi Mario Draghi, opozarja na finančno neodvisnost BS, kar pomeni, da članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, kjer bi imele nezadostne rezerve in kapital. Ker ima BS po zadnjih podatkih 909 milijonov evrov rezerv, izbrisov pa je bilo za 960 milijonov evrov, bi, tako ECB, »v najslabšem primeru to pomenilo, da bi BS ostala brez večine pomembne vsote njenih rezerv, kar bi negativno vplivalo na njene finančne vire in finančno neodvisnost«.
Zaupnost podatkov
ECB pomislek izraža tudi glede razkrivanja podatkov o stresnih testih in pregledu premoženja posameznih bank, ki da so zaupne narave. »Razkritje stresnih testov brez zaupnih informacij bi moralo biti omejeno le na delničarje in keditodajalce, ki so jih izredni ukrepi Banke Slovenije neposredno prizadeli,« so zapisali. Hkrati so poudarili, da je ocena zdravja naših bank potekala pod okriljem ECB in pravil evropske regulative. V ECB menijo, da presoja ustreznosti ocen o takratnem stanju v bankah vključno z metodologijo ne sodi v pristojnost nacionalnih sodišč, ampak lahko to presoja le sodišče EU.
Mario Draghi Foto Reuters
Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer novembra lani uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Slovenija mora na vprašanja odgovoriti do 15. aprila, zato bi vlada hotela, kot je slišati, do takrat spreti tudi predlog zakona.
