ECB je še dodatno znižal depozitno obrestno mero

Evropska centralna banka bo uvedla dvotirni sistem, s katerim bankam za del presežne likvidnosti ne bo treba plačevati negativnih depozitnih obrestnih mer.

Objavljeno
12. september 2019 14.14
Posodobljeno
12. september 2019 15.41
Prvi človek ECB Mario Draghi je podrobnosti sklepov sveta ECB predstavil na novinarski konferenci. FOTO: Reuters
Svet Evropske centralne banke (ECB) je depozitno obrestno mero znižal z minus 0,4 na minus 0,5 odstotka. Preostalih dveh ključnih obrestnih mer ECB ni spreminjala ter ostajata pri 0,0 odstotka in 0,25 odstotka.

Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ali nižji ravni, dokler se inflacijska pričakovanja ne bodo dovolj približala cilju, ki je blizu, vendar pod dvema odstotkoma.

ECB bo znova zagnala program odkupa obveznic, in sicer bo od 1. novembra za to namenila 20 milijard evrov na mesec. Svet ECB pričakuje, da bo program končan kmalu pred začetkom dviga ključnih obrestnih mer.

Evropska centralna banka bo uvedla dvotirni sistem, s katerim bankam za del presežne likvidnosti ne bo treba plačevati negativnih depozitnih obrestnih mer.



Odločitve ECB do bile sprejete v odgovor nadaljnjem zmanjševanju inflacije in šibki gospodarski rasti evrskega območja. ECB je znižal napovedi gospodarske rasti za letos in prihodnje leto; za letos napoveduje 1,1-odstotno rast, 1,2-odstotno prihodnje leto in 1,4-odstotno v letu 2021.  Zaradi negotovosti, povezane z geopolitičnimi dejavniki, naraščajoče grožnje protekcionizma in ranljivosti trgov v razvoju, obstajajo tveganja za še nižjo rast, je povedal predsednik ECB Mario Draghi.

ECB ob tem za letos pričakuje 1,2-odstotno letno inflacijo, prihodnje leto enoodstotno in leta 2021 1,5-odstotno. Inflacijska pričakovanja je ECB popravila navzdol zaradi nižjih cen energentov in šibkejše rasti gospodarstva.

Z današnjim obsežnim paketom odločitev denarne politike zagotavljamo spodbudo, da bodo finančni pogoji ostali ugodni in še naprej podpirali gospodarsko rast evrskega območja ter da bi spodbudili rast inflacije, da bi se približala ciljni ravni ECB.