ECB naj dokaže sorazmernost odkupa
Ustavno sodišče v primeru ECB povozilo odločitev evropskega.
Nemško ustavno sodišče je včeraj povozilo odločitev Sodišča Evropske unije in Evropsko centralno banko (ECB) pozvalo, naj v treh mesecih dokaže, da je bil 3000 milijard evrov vreden program odkupa državnih obveznic, sprejet leta 2015, sorazmeren glede na ekonomske učinke, ki jih ima. Nemška centralna banka sicer v programu odkupa obveznic ne sme sodelovati.
Ker je nemško ustavno sodišče hkrati odločilo, da program odkupa obveznic ne predstavlja neposrednega monetarnega financiranja proračunov posameznih držav z evrom, česar pogodbe ECB ne dovoljujejo, se zdi, da gre za nekakšno pirovo zmago tožnikov. Hkrati je sodišče v odločitvi zapisalo, da se odločitev v ničemer ne nanaša na aktualni 750 milijard evrov vredni program nakupov državnih obveznic zaradi sedanje zdravstvene krize.
Program odkupa državnih obveznic Nemce vznemirja že kar nekaj časa, tožbe pa so v zadnjih letih vlagali številni politiki in drugi posamezniki. Nemško ustavno sodišče je že leta 2017 na Sodišče Evropske unije poslalo vprašanja v zvezi s primerom, to pa je takrat ugotovilo, da program v ničemer ni sporen in da ga ECB lahko nemoteno izvaja naprej. Nemški ustavni sodniki se s to odločitvijo očitno ne strinjajo povsem. Nemško sodišče je namreč odločilo v nasprotju z evropskim in med drugim zapisalo, da je odločitev evropskega sodišča v tem primeru za nemško ustavno sodišče nezavezujoča. V pojasnilih nemško ustavno sodišče med drugim izpostavlja, da evropsko sodišče ni upoštevalo pomena sorazmernosti ukrepov, še posebej ko ti posegajo v proračune držav članic.
Tožniki so ECB sicer najbolj očitali, da z odkupi obveznic neposredno financira proračune posameznih držav članic, predvsem tistih, ki so se znašle v javnofinančnih težavah. Prav tako kritiki ECB očitajo, da s tem posega v ekonomske politike držav in presega svoj mandat zagotavljanja inflacije pod, a blizu dveh odstotkov.
Iz ECB so sporočili, da se je svet guvernerjev včeraj seznanil z uvodnimi pojasnili guvernerja nemške centralne banke in pravne službe ECB in da so odločitev nemškega ustavnega sodišča "vzeli na znanje". Poudarili so, da bodo še naprej izvajali vse naloge v okviru svojega mandata in tako, da bodo njene odločitve dosegle vse članice evrskega območja. In še, da je Sodišče Evropskih skupnosti decembra 2018 že razsodilo, da je program skladen z mandatom banke.
Odzvali so se tudi že nekateri analitiki. Na Inštitutu za ekonomske raziskave Ifo so dejali, da bo odločitev omejila manevrski prostor ECB, še posebej pri odkupu obveznic visoko zadolženih članic evrskega območja. Konkretno so omenili Italijo. Hkrati poudarjajo, da bo odločitev primorala države članice, da se namesto na ECB začnejo bolj zanašati na lastno fiskalno politiko. In še, da odločitev res zavezuje samo nemško centralno banko, da pa si ne predstavljajo, da bi program brez te sploh lahko tekel.
Na drugi strani je Zsolt Darvas iz bruseljskega »think-tanka« Bruegel za Delo dejal, da ne dvomi, da bo ECB uspelo dokazati, da je bil odkup obveznic proporcionalen glede na cilje monetarne politike in ekonomske posledice programa. Zato tudi ne vidi napak v programu, ki bi jih ECB morala zaradi te razsodbe odpraviti, ampak sodišče terja le pojasnila. Kot pozitivno novico navaja predvsem dejstvo, da nemško ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve prepovedi neposrednega financiranja državnih proračunov. Številni komentatorji po Evropi so sicer ocenili, da gre za zgodovinsko odločitev nemškega ustavnega sodišča, saj je to odločilo v nasprotju s stališčem evropskega.
Ni sicer skrivnost, da je nemška politika močno nenaklonjena skupnemu financiranju zadolževanja v evrskem območju. Tako kot v dolžniški krizi leta 2010/2011 tudi v današnji zdravstveno-ekonomski krizi Nemčija skupaj z Nizozemsko in še nekaterimi državami ostro nasprotuje skupnim evrskim obveznicam. Prav tako pa so bili tako imenovani jastrebi znotraj sveta guvernerjev ECB nenaklonjeni nekonvencionalnim ukrepom banke, ki jih je ta uvajala pod vodstvom predsednika Maria Draghija.
Ker je nemško ustavno sodišče hkrati odločilo, da program odkupa obveznic ne predstavlja neposrednega monetarnega financiranja proračunov posameznih držav z evrom, česar pogodbe ECB ne dovoljujejo, se zdi, da gre za nekakšno pirovo zmago tožnikov. Hkrati je sodišče v odločitvi zapisalo, da se odločitev v ničemer ne nanaša na aktualni 750 milijard evrov vredni program nakupov državnih obveznic zaradi sedanje zdravstvene krize.
Nemško ustavno sodišče: Nakupi obveznic ECB delno neustavni
Odziv ECB na izredne razmere zaradi koronavirusa
Odziv ECB na izredne razmere zaradi koronavirusa
Pirova zmaga
Program odkupa državnih obveznic Nemce vznemirja že kar nekaj časa, tožbe pa so v zadnjih letih vlagali številni politiki in drugi posamezniki. Nemško ustavno sodišče je že leta 2017 na Sodišče Evropske unije poslalo vprašanja v zvezi s primerom, to pa je takrat ugotovilo, da program v ničemer ni sporen in da ga ECB lahko nemoteno izvaja naprej. Nemški ustavni sodniki se s to odločitvijo očitno ne strinjajo povsem. Nemško sodišče je namreč odločilo v nasprotju z evropskim in med drugim zapisalo, da je odločitev evropskega sodišča v tem primeru za nemško ustavno sodišče nezavezujoča. V pojasnilih nemško ustavno sodišče med drugim izpostavlja, da evropsko sodišče ni upoštevalo pomena sorazmernosti ukrepov, še posebej ko ti posegajo v proračune držav članic.
Tožniki so ECB sicer najbolj očitali, da z odkupi obveznic neposredno financira proračune posameznih držav članic, predvsem tistih, ki so se znašle v javnofinančnih težavah. Prav tako kritiki ECB očitajo, da s tem posega v ekonomske politike držav in presega svoj mandat zagotavljanja inflacije pod, a blizu dveh odstotkov.
ECB: Delujemo v okviru mandata
Iz ECB so sporočili, da se je svet guvernerjev včeraj seznanil z uvodnimi pojasnili guvernerja nemške centralne banke in pravne službe ECB in da so odločitev nemškega ustavnega sodišča "vzeli na znanje". Poudarili so, da bodo še naprej izvajali vse naloge v okviru svojega mandata in tako, da bodo njene odločitve dosegle vse članice evrskega območja. In še, da je Sodišče Evropskih skupnosti decembra 2018 že razsodilo, da je program skladen z mandatom banke.
Odzvali so se tudi že nekateri analitiki. Na Inštitutu za ekonomske raziskave Ifo so dejali, da bo odločitev omejila manevrski prostor ECB, še posebej pri odkupu obveznic visoko zadolženih članic evrskega območja. Konkretno so omenili Italijo. Hkrati poudarjajo, da bo odločitev primorala države članice, da se namesto na ECB začnejo bolj zanašati na lastno fiskalno politiko. In še, da odločitev res zavezuje samo nemško centralno banko, da pa si ne predstavljajo, da bi program brez te sploh lahko tekel.
Na drugi strani je Zsolt Darvas iz bruseljskega »think-tanka« Bruegel za Delo dejal, da ne dvomi, da bo ECB uspelo dokazati, da je bil odkup obveznic proporcionalen glede na cilje monetarne politike in ekonomske posledice programa. Zato tudi ne vidi napak v programu, ki bi jih ECB morala zaradi te razsodbe odpraviti, ampak sodišče terja le pojasnila. Kot pozitivno novico navaja predvsem dejstvo, da nemško ustavno sodišče ni ugotovilo kršitve prepovedi neposrednega financiranja državnih proračunov. Številni komentatorji po Evropi so sicer ocenili, da gre za zgodovinsko odločitev nemškega ustavnega sodišča, saj je to odločilo v nasprotju s stališčem evropskega.
Ni sicer skrivnost, da je nemška politika močno nenaklonjena skupnemu financiranju zadolževanja v evrskem območju. Tako kot v dolžniški krizi leta 2010/2011 tudi v današnji zdravstveno-ekonomski krizi Nemčija skupaj z Nizozemsko in še nekaterimi državami ostro nasprotuje skupnim evrskim obveznicam. Prav tako pa so bili tako imenovani jastrebi znotraj sveta guvernerjev ECB nenaklonjeni nekonvencionalnim ukrepom banke, ki jih je ta uvajala pod vodstvom predsednika Maria Draghija.
