ECB poziva banke, naj ne izplačajo dividend vsaj do konca leta
Evropska denarna oblast je opravila stresne teste v 86 sistemsko pomembnih bankah in jim priporoča tudi previdnost pri izplačilu variabilnega dela plač.
Odpri galerijo
ECB je po vodstvom Christine Lagarde vzela pod drobnogled banke in jih pozvala, naj v krizi poskrbijo za stabilnost poslovanja. FOTO: Daniel Roland/AFP
Ljubljana – Evropska centralna banka je podaljšala svoje priporočilo bankam, naj ne izplačujejo dividend in odkupujejo lastnih delnic do 1. januarja prihodnje leto. V ECB tudi pričakujejo, da bodo banke zelo previdne pri izplačevanju variabilnega dela plač, da bi tako v krizi ohranile kapital. Poleg tega bo evropska denarna oblast še naprej spodbujala banke, da uporabljajo svoj kapital in likvidnost za posojila in absorpcijo izgub, so sporočili iz ECB.
Bančni nadzorniki iz ECB, ki jo vodi Christine Lagarde, so opravili tudi občutljivostno analizo stresne teste 86 sistemsko pomembnih bank iz evrskega območja (v Sloveniji sta to po naših podatkih NLB in NKBM) in ugotovili, da lahko po osnovnem scenariju, ki predvideva znižanje BDP v evrskem območju za 8,7 odstotka, prestanejo posledice pandemičnih razmer brez večjih težav in še naprej zagotavljajo posojila.
V primeru slabšega scenarija, ki predvideva znižanje BDP za kar 12,6 odstotka, pa bi se kapitalski količnik pregledanih bank lahko v povprečju znižal za 5,7 odstotne točke (s 14,5 na 8,8 odstotka). Banke bi v takem primeru morale poskrbeti za kapitalsko ustreznost, a posledice bi bile omejene, so prepričani v ECB. Rezultati testov na ravni posameznih držav in bank skladno s skupno odločitvijo ne bodo javno objavljeni.
ECB je sicer že 27. marca, ob izbruhu pandemije, banke pozvala, naj ne izplačujejo dividend za lansko poslovno leto vsaj do 1. oktobra. V skladu s tem priporočilom so izplačilo dividend zadržale tudi slovenske banke.
Analiza bančnega nadzora ECB je sicer namenjena oceni splošne odpornosti bančnega sistema v evrskem območju in identifikaciji področij, ki v času pandemije zahtevajo posebno pozornost nadzornikov, so nam povedali v Banki Slovenije, kjer sicer rezultatov posameznih bank ne komentirajo, ugotavljajo pa, da rezultati blažjega scenarija kažejo, da je bančni sistem, ki ga nadzoruje ECB, zadostno odporen oziroma bi omogočal nadaljnje kreditiranje evropskega gospodarstva. Upoštevajoč strožji scenarij pa nekatere evropske banke sicer ne bi izpolnjevale kapitalskih zahtev, vendar bi bil primanjkljaj na sistemski ravni obvladljiv.
Za letos načrtovani vseevropski redni stresni testi pod okriljem evropskega banćnega organa Ebe, bančnega nadzora ECB in pri nas tudi Banke Slovenije so bili zaradi koronakrize sicer prestavljeni v prihodnje leto. V BS se zato odločili za izvedbo likvidnostnih stresnih testov (LiST). Zaključki analize, končane v začetku julija, kažejo, da likvidnostna pozicija bank v osnovnem scenariju ostaja dobra. V ostrejših scenarijih stresnega testa se obdobje preživetja pri najbolj izpostavljenih bankah zniža. »Ob tem posebej poudarjamo, da obdobje preživetja ostaja še vedno relativno visoko in zagotavlja dovolj manevrskega prostora za potencialno prilagoditev likvidnostnih pozicij in izvedbo blažilnih ukrepov. Zaradi potrebe po rednem spremljanju likvidnostnega tveganja v izrednih razmerah bomo izračune ponovili vsak kvartal,« izpostavljajo v BS.
Bančni nadzorniki iz ECB, ki jo vodi Christine Lagarde, so opravili tudi občutljivostno analizo stresne teste 86 sistemsko pomembnih bank iz evrskega območja (v Sloveniji sta to po naših podatkih NLB in NKBM) in ugotovili, da lahko po osnovnem scenariju, ki predvideva znižanje BDP v evrskem območju za 8,7 odstotka, prestanejo posledice pandemičnih razmer brez večjih težav in še naprej zagotavljajo posojila.
V primeru slabšega scenarija, ki predvideva znižanje BDP za kar 12,6 odstotka, pa bi se kapitalski količnik pregledanih bank lahko v povprečju znižal za 5,7 odstotne točke (s 14,5 na 8,8 odstotka). Banke bi v takem primeru morale poskrbeti za kapitalsko ustreznost, a posledice bi bile omejene, so prepričani v ECB. Rezultati testov na ravni posameznih držav in bank skladno s skupno odločitvijo ne bodo javno objavljeni.
ECB je sicer že 27. marca, ob izbruhu pandemije, banke pozvala, naj ne izplačujejo dividend za lansko poslovno leto vsaj do 1. oktobra. V skladu s tem priporočilom so izplačilo dividend zadržale tudi slovenske banke.
Analiza bančnega nadzora ECB je sicer namenjena oceni splošne odpornosti bančnega sistema v evrskem območju in identifikaciji področij, ki v času pandemije zahtevajo posebno pozornost nadzornikov, so nam povedali v Banki Slovenije, kjer sicer rezultatov posameznih bank ne komentirajo, ugotavljajo pa, da rezultati blažjega scenarija kažejo, da je bančni sistem, ki ga nadzoruje ECB, zadostno odporen oziroma bi omogočal nadaljnje kreditiranje evropskega gospodarstva. Upoštevajoč strožji scenarij pa nekatere evropske banke sicer ne bi izpolnjevale kapitalskih zahtev, vendar bi bil primanjkljaj na sistemski ravni obvladljiv.
Za letos načrtovani vseevropski redni stresni testi pod okriljem evropskega banćnega organa Ebe, bančnega nadzora ECB in pri nas tudi Banke Slovenije so bili zaradi koronakrize sicer prestavljeni v prihodnje leto. V BS se zato odločili za izvedbo likvidnostnih stresnih testov (LiST). Zaključki analize, končane v začetku julija, kažejo, da likvidnostna pozicija bank v osnovnem scenariju ostaja dobra. V ostrejših scenarijih stresnega testa se obdobje preživetja pri najbolj izpostavljenih bankah zniža. »Ob tem posebej poudarjamo, da obdobje preživetja ostaja še vedno relativno visoko in zagotavlja dovolj manevrskega prostora za potencialno prilagoditev likvidnostnih pozicij in izvedbo blažilnih ukrepov. Zaradi potrebe po rednem spremljanju likvidnostnega tveganja v izrednih razmerah bomo izračune ponovili vsak kvartal,« izpostavljajo v BS.
