ECB še z novo 600-milijardno bazuko proti krizi
Svet ECB je povečal obseg pandemičnega programa odkupov obveznic za dodatnih 600 milijard evrov na skupaj 1350 milijard evrov in podaljšal odkupe do konca junija 2021.
Odpri galerijo
Svet ECB, ki ga vodi Christine Lagarde, je za spopad s krizo namenil dodatnih 600 milijard evrov. FOTO: Reuters
Ljubljana – Svet Evropske centralne banke (ECB), ki ga vodi Christine Lagarde, je zaradi močno poslabšanih gospodarskih razmer v evrskem območju sprejel odločitev o povečanju obsega pandemičnega programa odkupov obveznic (PEPP) za dodatnih 600 milijard evrov na skupaj 1350 milijard evrov, s čimer želi gospodarstvu pomagati v boju s krizo po epidemiji covida-19.
Svet, v katerem Slovenijo zastopa guverner BS Boštjan Vasle, je pri tem pandemični program odkupov obveznic, ki je zamišljen kot krizni, kratkoročni in začasen ukrep, podaljšal še za pol leta, najmanj do konca junija 2021, odkupljene obveznice, ki bodo zapadale, pa bo ECB reinvestirala vsaj do konca 2022. Obrestne mere ECB medtem ostajajo nespremenjene, prav tako redni program odkupov obveznic.
Svet se je seznanil tudi z novimi, poslabšanimi gospodarskimi napovedmi, ki za celotno evrsko območje letos predvidevajo 8,7-odstoten upad BDP, nato pa ponovno rast v višini 5,2 odstotka v 2021 in 3,3 odstotka v 2022. Ta scenarij temelji na podatkih za prvo četrtletje, ki naj bi mu sledilo poslabšanje kazalnikov v drugem četrtletju in nato postopno izboljšanje v zadnjem četrtletju letos, ki bi ustvarilo možnosti za pozitivno rast v 2021.
Nove napovedi so zaradi hitrega učinka krize bistveno drugačne, kot jih je ECB pripravila marca; v primerjavi z njimi je za letos napovedani obseg BDP v e vrskem območju znižan kar za 9,5 odstotne točke, za leto 2021 in 2022 pa je sicer že zvišan za 3,9 oziroma 1,9 odstotne točke.
Inflacija v evrskem območju je zdaj še vedno dokaj nizka, daleč pod ciljem ECB, da znaša blizu, a pod dvema odstotkoma, pa tudi napovedi za letos in prihodnje leto ne kažejo, da bo ta cilj dosežen. Še več ECB je zdaj popravila navzdol inflacijske napovedi, in sicer naj bi se po osnovnem sceneriju cene v evrskem območju letos v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, prihodnje leto za 0,8 in v 2022 za 1,3 odstotka.
Svet, v katerem Slovenijo zastopa guverner BS Boštjan Vasle, je pri tem pandemični program odkupov obveznic, ki je zamišljen kot krizni, kratkoročni in začasen ukrep, podaljšal še za pol leta, najmanj do konca junija 2021, odkupljene obveznice, ki bodo zapadale, pa bo ECB reinvestirala vsaj do konca 2022. Obrestne mere ECB medtem ostajajo nespremenjene, prav tako redni program odkupov obveznic.
Močno poslabšane gospodarske napovedi v 2020
Svet se je seznanil tudi z novimi, poslabšanimi gospodarskimi napovedmi, ki za celotno evrsko območje letos predvidevajo 8,7-odstoten upad BDP, nato pa ponovno rast v višini 5,2 odstotka v 2021 in 3,3 odstotka v 2022. Ta scenarij temelji na podatkih za prvo četrtletje, ki naj bi mu sledilo poslabšanje kazalnikov v drugem četrtletju in nato postopno izboljšanje v zadnjem četrtletju letos, ki bi ustvarilo možnosti za pozitivno rast v 2021.
Nove napovedi so zaradi hitrega učinka krize bistveno drugačne, kot jih je ECB pripravila marca; v primerjavi z njimi je za letos napovedani obseg BDP v e vrskem območju znižan kar za 9,5 odstotne točke, za leto 2021 in 2022 pa je sicer že zvišan za 3,9 oziroma 1,9 odstotne točke.
Inflacija daleč pod ciljem ECB
Inflacija v evrskem območju je zdaj še vedno dokaj nizka, daleč pod ciljem ECB, da znaša blizu, a pod dvema odstotkoma, pa tudi napovedi za letos in prihodnje leto ne kažejo, da bo ta cilj dosežen. Še več ECB je zdaj popravila navzdol inflacijske napovedi, in sicer naj bi se po osnovnem sceneriju cene v evrskem območju letos v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, prihodnje leto za 0,8 in v 2022 za 1,3 odstotka.
