EIB vlaga v razogljičenje in varnost prometa

»Podnebna banka« je podpisala posojilni pogodbi: z Darsom za 90 milijonov evrov in družbo Resalta za 12 milijonov evrov.

Objavljeno
13. februar 2020 13.11
Posodobljeno
13. februar 2020 15.42
EIB podpira naložbe v večjo energetsko učinkovitost. FOTO Resalta
Ljubljana – Evropska investicijska banka je na letni konferenci skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji predstavila naložbeni načrt za Evropo in svoje načrtovane projekte v Sloveniji. Njena ključna usmeritev je obarvana zeleno, v okviru evropskega zelenega dogovora namerava v prihodnjih letih spodbuditi 1000 milijard evrov naložb v podnebne ukrepe in razogljičenje. Tudi v Sloveniji.


Zadovoljni s Slovenijo


Kot je na konferenci poudarila podpredsednica EIB Lilyjana Pavlova, so v banki izjemno zadovoljni s sodelovanjem pri različnih infrastrukturnih projektih v Sloveniji, obseg financiranja se povečuje zlasti od leta 2016, ko je v Ljubljani odprla svojo pisarno. Njena prisotnost pri nas sega še v čase bivše Jugoslavije, samo v zadnjih petih letih pa je vložila kar 1,23 milijarde evrov. Njen lanski vložek je znašal 248,4 milijona evrov oziroma trikrat več kot leta 2017. Od začetka delovanja je EIB v Sloveniji zagotovila financiranje 6,99 milijarde evrov, podprla je več kot 5000 malih in srednje velikih podjetij in več kot 44.000 delovnih mest.

Pri tem pa ne gre samo za financiranje, ampak tudi za tehnično pomoč pri zahtevnih javnih infrastrukturnih projektih, kakršen je npr. 2. tir. Pogovori tečejo tudi vlaganju v tretjo razvojno os. EIB je sicer največja kreditorica državnega Darsa, dobro sodeluje s SID banko. Ambicija EIB je postati podnebna banka, zato bo svoja finančna sredstva usmerjala trajnostni razvoj in podnebne spremembe, in sicer v energetiko, promet, v mala in srednja podjetja.

Na konferenci so prešli tudi od besed k dejanjem, slavnostno so podpisali dve posojilni pogodbi. S prvo naj bi se približevali energetsko učinkoviti Evropi: EIB je namenila 12 milijonov evrov posojila družbi Resalta, in to za uresničevanje njene strategije povečevanja energetske učinkovitosti. Drugo pogodbo je banka podpisala z Darsom, in sicer v vrednosti 90 milijonov evrov za gradnjo nove osemkilometrske cevi na slovenski strani predora Karavanke.


Resalta bo uresničila načrte


Družbi Resalta, nominiranki za Delovo podjetniško zvezdo leta 2018, je od leta 2011, odkar obstaja, uspelo pridobiti pomembne financerje, tudi EIB. Ta bo z drugim posojilom podjetju omogočila, da bo lahko uresničilo svoje smele strateške cilje. Podjetje je v osmih letih postalo vodilno na področju energetske učinkovitosti v Sloveniji. Danes dela v desetih državah, ima 85 zaposlenih in ima izvedenih za 75 milijonov evrov projektov v državah jugovzhodnega Balkana ( na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji …). Projekti bistveno prispevajo k razogljičenju naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. In prav to je skupna točka prizadevanj Resalte in EIB.

image
Luka Komazec. FOTO Jože Suhadolnik/Delo
»S financiranjem EIB bo družba Resalta lahko izvedla ambiciozno strategijo za prihodnje. S pomočjo teh sredstev bomo povečali zaposlovanje in se razširili v države Centralne Evrope. Pri tem bomo lahko povečali nabor rešitev za dodatno razogljičenje. Resalta intenzivno investira v rešitve na področju fotovoltaike in s pomočjo EIB bomo lahko v celoti uresničili svoj poslovni načrt,« je po podpisu pogodbe poudaril njen direktor Luka Komazec.

Da gre za pomemben vložek, se je strinjala tudi Pavlova, saj je to naložba v energetsko učinkovitost ne samo v Sloveniji, ampak v celotni regiji. Projekti Resalte, ki so v popolnosti »podnebni«, so namreč usmerjeni tudi v druge države zahodnega Balkana in ne nazadnje v regijo v celoti. Poleg tega gre za inovativni pristop, kako pripeljati energetsko učinkovitost do javnih in zasebnih naročnikov s pomočjo modela energetskega pogodbeništva.

S posojilom, namenjenem Darsu, pa EIB podpira varnost v prometu in večjo pretočnost, saj bo varnejša, hitrejša in boljša cestna povezava med Avstrijo in Slovenijo koristila milijonom potnikov na vseevropskem prometnem omrežju. Posojilo je odobreno z jamstvom Naložbenega načrta za Evropo.