ESS o trgovinskih sporazumih: sindikati ostri, delodajalci spravljivi, vlada mlačna

Ljubljana -  Ekonomsko socialni svet (ESS) se je danes seznanil s stališči socialnih partnerjev do prostotrgovinskih sporazumov Evropske unije (EU) s Kanado in ZDA ter do sporazuma o trgovini s storitvami, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

»Pripombe iz razprave bomo upoštevali in poskušali uveljaviti v okviru pogajalskih možnosti v Bruslju,«je za STA povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dodal je še, poroča tiskovna agencija,  da ministrstvo ni advokat sporazumov.

Ministrstvo bo zagovarjalo interese gospodarstva

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je po koncu te točke na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) v Ljubljani poudaril, da razprava o čezatlantskem trgovinskem in investicijskem partnerstvu med EU in ZDA (TTIP), gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado (Ceta) ter sporazumu o trgovini s storitvami (Tisa), kakršna je bila današnja, služi dopolnitvi stališč ministrstva.
Ta stališča bodo po njegovih besedah sedaj uskladili, tako da bodo v nadaljevanju procesa še lažje zagovarjali interese slovenskega gospodarstva in obstoječih pridobljenih pravic na socialni ravni.

Na vprašanje, kako vidi številne dvome, da so sporazumi škodljivi za slovenska podjetja, je minister  Zdravko Počivalšek odgovoril, da nanje ne odgovarja. »Mi nismo advokati teh sporazumov, ampak smo del procesa njihovega sprejetja, v katerem skrbimo za to, da ne bo škodljivih vplivov oziroma jih bo čim manj,« je pristavil. Pogajanja sicer vodi Evropska komisija.

Pogajalec  Hribar: niso za vnaprejšnje zavrnitve

Možnosti za zavrnitev so sicer v vsakem pogajalskem procesu, ključno pri vsem tem pa je biti zelo odgovoren, je za STA dejal slovenski pogajalec z gospodarskega ministrstva Marjan Hribar. »Zavzemamo se za dobre sporazume, ne pa vnaprejšnje zavrnitve. Naša dolžnost do slovenskega gospodarstva, ki je izvozno naravnano, je, da skušamo vedno uveljavljati slovenske interese in skleniti sporazum, ki bo temu ustrezal,«je povedal.

Glede na to, da ima delovna različica sporazuma o TTIP preko 3000 strani, bi bilo po njegovih besedah neodgovorno »kar počez reči, da ga zavračamo«. Glede ključnih elementov pa so po Hribarjevi oceni z vsemi socialnimi partnerji zelo usklajeni, poroča STA.

Sindikati opozarjajo na privilegije multinacionalk

A zlasti na sindikalni strani je še vedno čutiti veliko razburjenja. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je bil posebej kritičen do mehanizma za reševanje sporov med vlagateljem in državo ISDS, ki je vključen tako v TTIP kot Ceto. Mehanizem naj bi multinacionalkam omogočal izpodbijanje zakonov, ki so v javnem interesu, na primer s področja okolja, prehrane, delavskih ali socialnih pravic ter pravic potrošnikov.

Kot je izpostavil Štrukelj, je evropska regulacija v zvezi z omenjenimi vprašanji na izrazito višji ravni kot denimo ameriška, ameriške korporacije pa si jo zato želijo omiliti.

Sindikati: vlada naj se opredeli do ISDS

Predstavnika sindikatov javnega sektorja skrbi tudi, da bi predmet sporazumov postala izobraževanje in zdravstvo. V TTIP je po njegovih besedah določba, po kateri poti nazaj ob morebitnemu odprtju vrat izobraževanja komercializaciji ne bi bilo več. Vlada naj bi morala namreč zasebnikom na tem trgu v tem primeru plačati ogromne odškodnine.

Ob mehanizem ISDS se je obregnil tudi izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Goran Lukič. Po njegovih besedah gre za arbitražo med investitorjem in državo oziroma za paralelni pravni sistem za investitorja, s katerim lahko v državi pobere dodatne dobičke.

Skladno s tem so sindikati vlado prosili, da se jasno opredeli o ISDS in pove, ali je za to, da se ga v sedaj zasnovani obliki izloči ali zgolj regulira. Želijo si tudi njenega zagotovila, da bo vztrajala pri tem, da sporazumov ne potrdi le Evropski parlament, temveč da o njih glasujejo tudi nacionalni parlamenti.

Delodajalci spravljivi, OZS za podpis sporazuma

Manj ostri so bili na delodajalski strani. »Sporazum je treba podpisati, ker se ne moremo več zapirati v okvire naše države. Moramo sodelovati z vsemi državami,«je stališče na novinarski konferenci povzel predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh.

TTIP ni samo slab, se je v ločeni izjavi po seji strinjal generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer. Gre za to, da se poenotijo nekateri standardi, tudi industrijski. To med drugim pomeni zmanjšanje birokratskih in finančnih ovir za nastope na ameriškem tržišču, je pojasnil. Opozoril pa je, da je pri tem potrebna previdnost, da ne bi škodovali konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Po njegovem mnenju je sicer vprašanje, kako se bodo pogajanja odvijala naprej. Omenil pa je primer standardov za varnost strojne opreme, ki se uporablja v industriji. Ti naj bi se tako poenotili, da ne bi bili potrebni certificiranje in dodatni stroški.

»Verjetno je to nujno. Del industrije na obeh straneh Atlantika bo namreč treba zaščititi pred tretjim svetom, saj imamo zelo različne standarde, tudi konkurenčnost je tam manjša,« je dejal. Pojasnil je, da»tako tudi delno ščitimo industrije v Evropi, ZDA in Kanadi«, še poroča STA.