EU odločno v boj proti izkrivljanju konkurence
Evropska komisija je lani opravila 46 preiskav, v katerih je ugotavljala, ali države izvoznice izvajajo damping.
Odpri galerijo
Prvo je komisija pod lupo zaradi dampinga vzela Kitajsko. FOTO AFP
Ljubljana – Evropska komisija, ki si močno prizadeva zaščititi evropska podjetja pred naraščajočim obsegom tujih nepoštenih trgovinskih praks, je lani opravila 46 preiskav. O tem, kakšno je stanje na trgu in kakšni konkurenčni pogoji vladajo, je poročala v včeraj objavljenem letnem poročilu o ukrepih trgovinske zaščite.
Dampinški uvoz je še vedno rakava rana evropske industrije. Zaradi industrijskih presežkov je dampinga celo čedalje več, nekatere države pa poleg tega rade uvedejo tudi subvencije v korist svojih podjetij. Zato so se evropski proizvajalci tudi lani pogosto obračali na komisijo in zahtevali, naj razmere omili z uporabo instrumentov trgovinske zaščite EU – protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za zagotavljanje za vse enakih konkurenčnih pogojev, ki so skladni z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije.
Iz poročila izhaja, da je komisija do konca leta 2017 opravila 46 preiskav. Število novih preiskav je ostalo visoko, na podobni ravni kot leta 2016, število preiskav o tem, ali naj se obstoječi ukrepi podaljšajo za novo obdobje, pa se je v primerjavi z letom poprej povečalo za 75 odstotkov.
Čeprav EU ščiti svoja podjetja pred tujo nepošteno trgovinsko prakso, ostaja odprti trg, poudarja predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Protidampinški in protisubvencijski ukrepi namreč skupaj ne zadevajo več kot 0,31 odstotka skupnega uvoza v EU.
Leto 2017 je izstopalo tudi zaradi zakonskega urejanja tega področja. Po objavi poročila o občutnem izkrivljanju konkurence, ki si ga je lani privoščila Kitajska, je komisija decembra 2017 izdala novo uredbo s proitidampinško metodologijo za države, kjer se na trgu pojavljajo tovrstne motnje.
Nova metodologija, ki pri izračunavanju dampinga upošteva primerjavo izvoznih cen z domačimi cenami in stroški, se lahko uporablja za vse članice Svetovne trgovinske organizacije. Pred uvedbo postopka bo treba dokazati, da v gospodarstvu države izvoznice obstajajo znatna izkrivljanja konkurence zaradi vmešavanja države. Komisija bo proučila vse dokaze, predstavljene med preiskavo, vključno s tistimi, ki jih bo pridobila od industrije EU.
Komisija lahko v tem okviru pripravi tudi poročila, ki opisujejo gospodarstva nekaterih držav ali sektorjev. Prvo tako poročilo je obravnavalo Kitajsko, in sicer makroekonomsko stanje njenega gospodarstva, ukvarjalo se je z glavnimi proizvodnimi faktorji, delom in energijo ter pobliže predstavilo kritične sektorje, kot na primer industrijo jekla in keramike. Drugo poročilo, ki ga načrtujejo za letos, bo obravnavalo Rusijo.
Nenazadnje pa je komisija lani trasirala tudi pot posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite EU, ki se uporabljajo od junija letos. Vse te spremembe skupaj pomenijo temeljito prenovo evropske trgovinske politike, ki je EU opremila z dovolj robustnimi zaščitnimi instrumenti, da se bo laže spopadla z izkrivljanji konkurence v svetovnem gospodarstvu.
Dampinški uvoz je še vedno rakava rana evropske industrije. Zaradi industrijskih presežkov je dampinga celo čedalje več, nekatere države pa poleg tega rade uvedejo tudi subvencije v korist svojih podjetij. Zato so se evropski proizvajalci tudi lani pogosto obračali na komisijo in zahtevali, naj razmere omili z uporabo instrumentov trgovinske zaščite EU – protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za zagotavljanje za vse enakih konkurenčnih pogojev, ki so skladni z zahtevami Svetovne trgovinske organizacije.
Številne nove preiskave
Iz poročila izhaja, da je komisija do konca leta 2017 opravila 46 preiskav. Število novih preiskav je ostalo visoko, na podobni ravni kot leta 2016, število preiskav o tem, ali naj se obstoječi ukrepi podaljšajo za novo obdobje, pa se je v primerjavi z letom poprej povečalo za 75 odstotkov.
EU se zavzema za poštena pravila igre v svetovni trgovini. Foto Reuters
Čeprav EU ščiti svoja podjetja pred tujo nepošteno trgovinsko prakso, ostaja odprti trg, poudarja predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Protidampinški in protisubvencijski ukrepi namreč skupaj ne zadevajo več kot 0,31 odstotka skupnega uvoza v EU.
Leto 2017 je izstopalo tudi zaradi zakonskega urejanja tega področja. Po objavi poročila o občutnem izkrivljanju konkurence, ki si ga je lani privoščila Kitajska, je komisija decembra 2017 izdala novo uredbo s proitidampinško metodologijo za države, kjer se na trgu pojavljajo tovrstne motnje.
Nova metodologija izračunavanja
Nova metodologija, ki pri izračunavanju dampinga upošteva primerjavo izvoznih cen z domačimi cenami in stroški, se lahko uporablja za vse članice Svetovne trgovinske organizacije. Pred uvedbo postopka bo treba dokazati, da v gospodarstvu države izvoznice obstajajo znatna izkrivljanja konkurence zaradi vmešavanja države. Komisija bo proučila vse dokaze, predstavljene med preiskavo, vključno s tistimi, ki jih bo pridobila od industrije EU.
Komisija lahko v tem okviru pripravi tudi poročila, ki opisujejo gospodarstva nekaterih držav ali sektorjev. Prvo tako poročilo je obravnavalo Kitajsko, in sicer makroekonomsko stanje njenega gospodarstva, ukvarjalo se je z glavnimi proizvodnimi faktorji, delom in energijo ter pobliže predstavilo kritične sektorje, kot na primer industrijo jekla in keramike. Drugo poročilo, ki ga načrtujejo za letos, bo obravnavalo Rusijo.
Nenazadnje pa je komisija lani trasirala tudi pot posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite EU, ki se uporabljajo od junija letos. Vse te spremembe skupaj pomenijo temeljito prenovo evropske trgovinske politike, ki je EU opremila z dovolj robustnimi zaščitnimi instrumenti, da se bo laže spopadla z izkrivljanji konkurence v svetovnem gospodarstvu.
