Evrodežela v pričakovanju daril Maria Draghija

Po današnjem zasedanju ECB trgi pričakujejo znižanje obrestnih mer, ukrepe za banke in nove odkupe obveznic za spodbudo opešani rasti.
Fotografija: Mario Draghi po osmih letih na čelu ECB očitno odhaja s spodbujevalnimi ukrepi. Foto Reuters
Odpri galerijo
Mario Draghi po osmih letih na čelu ECB očitno odhaja s spodbujevalnimi ukrepi. Foto Reuters

Ljubljana – Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi bo konec oktobra zaključil osemletni mandat brez da bi enkrat samkrat dvignil obrestne mere. Prav nasprotno, po pričakovanjih finančnih trgov bo danes predstavil nove spodbujevalne ukrepe za opešano evrsko gospodarstvo, vključno z znižanjem obrestnih mer pri ECB.

Tudi svet ECB je že konec julija napovedal dodatno rahljanje denarne politike, z izjavo, da pričakuje sedanjo ali nižjo (!) raven obrestnih mer vsaj do sredine leta 2020, oziroma dokler bo to potrebno, da zagotovi vzdržno približevanje inflacije cilju ECB.

Vsaj glede na te napovedi je pričakovati, da bo Draghi po srečanju z guvernerji predstavil odločitve povezane z dodatnim znižanjem že zdaj negativnih depozitnih obrestnih mer (z minus 0,4 odstotka bi se utegnile znižati na do minus 0,6 odstotka) in ukrepe za blažitev posledic omenjenih negativnih obrestnih mer v bankah. Ob šibki rasti pa je pričakovati tudi odločitev glede obsega in sestave morebitnih novih neto nakupov vrednostnih papirjev.


Razlogi za ukrepanje ECB


Glavni argument za zdajšnje odločnejše ukrepanje evropske denarne oblasti so predvsem že kar dramatično slabi podatki o gospodarski rasti in industrijski proizvodnji v največjih članicah evrskega območja (Nemčija, Italija, Francija itd.).

»Predvidevam, da bodo odločevalci v ECB pozorni predvsem na gibanje BDP v evrskem območju, kjer se je rast v drugem četrtletju medletno skrčila na 1,2 odstotka, ob tem, da je bila predvsem rast v največjem evropskem gospodarstvu Nemčiji, ki predstavlja petino evropskega BDP, zelo anemična. Predvidevam, da bodo pozorni tudi na podatek o indeksu nabavnih menedžerjev (PMI) v predelovalnih dejavnostih, ki je najnižji po letu 2012. Okrepitev trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko je prizadela tudi evropska podjetja, ki izvažajo globalno,« izpostavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Drugi razlog, ki ECB navaja k ukrepanju, se nanaša na njen ključni mandat, stabilnost cen in ciljno stopnjo inflacije, ki je pod, a blizu dvema odstotkoma. Inflacija v evrskem območju je vse nižja in s tem tudi vse dlje od inflacijskega cilja. V avgustu je znašala le en odstotek, kar je najmanj po novembru 2016, osnovna inflacija (ki izloča vplive energentov, hrane, alkohola in tobaka pa je bila še nižja, le 0,9-odstotna.

»Presenečen bi bil, če se ne bi odločili za znižanje depozitne obrestne mere, ki je že zdaj negativna. Zanimivo pa bi bilo videti, kateri bi bili napovedani ukrepi, s katerimi bi izločili negativne posledice za banke. Vedeti moramo, da se z vsakim takim znižanjem obrestnih mer [pri ECB] znižujejo tudi vrednotenja in ekonomika evropskih bank. Banke so polne denarja, posojila pa se ne povečujejo tako hitro. Tudi gospodarstvo ne želi investirati toliko zaradi teh negotovosti, pri multinacionalkah lahko govorimo že kar o investicijskem krču. Po drugi strani pa se posojanje prebivalstvu krepi in so vsaj s tem centralni bankirji lahko zadovoljni,« pravi Ivanc.

Tretji razlog za ukrepanje ECB izhaja iz potrebe po bolj usklajeni obrestni politiki z ameriško centralno banko. Ta naj bi po pričakovanjih trgov ob koncu svojega zasedanja 18. septembra znižala - že tretjič letos - svoje ključne obrestne mere za četrtinko odstotka. Federal Reserve je zdaj k temu ukrepu pozval tudi ameriški predsednik Trump in tvitnil, da »mora Fed znižati svoje obrestne mere znižati na nič ali manj.«

Komentarji: