Evropa prva v nogometu, Amerika pa v donosih
Svetovni trgi: Izjemna rast dobičkov na delnico ameriških podjetij iz indeksa S&P 500
Odpri galerijo
Infografika Delo
Če so evropske države letos na svetovnem prvenstvu v nogometu popolnoma zasenčile druge države, so ameriške delnice letos, upoštevajoč donose, podobno zasenčile druge svetovne delnice, saj so do prejšnjega tedna v evrih pridobile kar sedem odstotkov. To je veliko več kot preostali trgi, saj so v omenjenem obdobju evropske in japonske delnice ostale skoraj nespremenjene, delnice trgov v razvoju pa so izgubile pet odstotkov vrednosti.
Da je tako, niti ni presenetljivo, saj je več argumentov, ki podpirajo takšna gibanja. Prvi in najbolj pomemben argument je zelo visoka rast dobičkov na delnico ameriških podjetij iz indeksa S&P 500; ta je v prvem kvartalu letos znašala kar 24 odstotkov. Prav tako naj bi dobički teh podjetij v letošnjem celotnem letu zrasli za izredno visokih 20 odstotkov. Ob tem je pomembno poudariti, da so v zadnjih letih dobički na delnico v povprečju rasli nominalno za 6,2 odstotka. Po podatkih Roberta Shillerja pa so ti v zadnjih 130 letih zrasli nominalno v povprečju le po 3,8 odstotka na leto. Nedvomno je k pospešeni rasti zelo veliko prispevala lani sprejeta davčna reforma, vendar bi bili prirastki tudi brez tega učinka krepko nad povprečnimi. Ob podrobnejšem sektorskem pregledu rasti dobičkov naj bi letos največji razmah izkazal sektor energije s 100-odstotno rastjo, sledila pa naj bi mu sektorja surovin in financ s 27-odstotno rastjo.
Drugi pomemben argument, ki podpira rast ameriških delnic nasproti drugim, so za zdaj – presenetljivo – tudi protekcionistični ukrepi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vrednostno ti še ne ogrožajo svetovne trgovine in posledično rasti BDP posameznih držav. Ob dodatnih carinah pa bi pri 250 milijardah dolarjev kitajskega izvoza v ZDA zmanjšale rast BDP obeh držav, in sicer ZDA za 0,3 odstotka in Kitajske za 0,6 odstotka. Za zdaj je uvedba manjših carin videti kot blagodejna za ameriško gospodarstvo, ker naj bi s tem ZDA prisilile preostali svet k boljšim pogojem poslovanja. Tako se niti ne čudimo, da so prav ameriška mala podjetja, ki večinoma poslujejo na notranjem trgu, pridobila največ, od začetka leta izjemnih 18,5 odstotka v evrih. Nasprotno pa so ravno delnice držav, ki jim ZDA najbolj grozijo s carinami, od začetka leta izgubile največ vrednosti: kitajske delnice devet odstotkov, nemške pa tri odstotke.
V prihodnjem obdobju bo zanimivo spremljati razplet zgodbe s carinami, saj te pomenijo edino resno tveganje za kapitalske trge. Čeprav ima Kitajska manj manevrskega prostora, ker z izvozom v ZDA ustvarja velik presežek, niti ZDA niso imune na posledice uvedbe carin. Zlahka bi se jim lahko zgodilo povišanje inflacije, ki je že zdaj na meji sprejemljive, s tem pa bi bila ameriška centralna banka Fed prisiljena veliko hitreje dvigniti obrestno mero.
Da je tako, niti ni presenetljivo, saj je več argumentov, ki podpirajo takšna gibanja. Prvi in najbolj pomemben argument je zelo visoka rast dobičkov na delnico ameriških podjetij iz indeksa S&P 500; ta je v prvem kvartalu letos znašala kar 24 odstotkov. Prav tako naj bi dobički teh podjetij v letošnjem celotnem letu zrasli za izredno visokih 20 odstotkov. Ob tem je pomembno poudariti, da so v zadnjih letih dobički na delnico v povprečju rasli nominalno za 6,2 odstotka. Po podatkih Roberta Shillerja pa so ti v zadnjih 130 letih zrasli nominalno v povprečju le po 3,8 odstotka na leto. Nedvomno je k pospešeni rasti zelo veliko prispevala lani sprejeta davčna reforma, vendar bi bili prirastki tudi brez tega učinka krepko nad povprečnimi. Ob podrobnejšem sektorskem pregledu rasti dobičkov naj bi letos največji razmah izkazal sektor energije s 100-odstotno rastjo, sledila pa naj bi mu sektorja surovin in financ s 27-odstotno rastjo.
Rast podpirajo Trumpovi ukrepi
Drugi pomemben argument, ki podpira rast ameriških delnic nasproti drugim, so za zdaj – presenetljivo – tudi protekcionistični ukrepi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vrednostno ti še ne ogrožajo svetovne trgovine in posledično rasti BDP posameznih držav. Ob dodatnih carinah pa bi pri 250 milijardah dolarjev kitajskega izvoza v ZDA zmanjšale rast BDP obeh držav, in sicer ZDA za 0,3 odstotka in Kitajske za 0,6 odstotka. Za zdaj je uvedba manjših carin videti kot blagodejna za ameriško gospodarstvo, ker naj bi s tem ZDA prisilile preostali svet k boljšim pogojem poslovanja. Tako se niti ne čudimo, da so prav ameriška mala podjetja, ki večinoma poslujejo na notranjem trgu, pridobila največ, od začetka leta izjemnih 18,5 odstotka v evrih. Nasprotno pa so ravno delnice držav, ki jim ZDA najbolj grozijo s carinami, od začetka leta izgubile največ vrednosti: kitajske delnice devet odstotkov, nemške pa tri odstotke.
V prihodnjem obdobju bo zanimivo spremljati razplet zgodbe s carinami, saj te pomenijo edino resno tveganje za kapitalske trge. Čeprav ima Kitajska manj manevrskega prostora, ker z izvozom v ZDA ustvarja velik presežek, niti ZDA niso imune na posledice uvedbe carin. Zlahka bi se jim lahko zgodilo povišanje inflacije, ki je že zdaj na meji sprejemljive, s tem pa bi bila ameriška centralna banka Fed prisiljena veliko hitreje dvigniti obrestno mero.
