Evropa iz ene odvisnosti v precej dražjo drugo odvisnost

Evropa bo letos iz ZDA uvozila približno dve tretjini vsega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), do leta 2028 pa bi lahko ameriški delež dosegel celo 80 odstotkov evropskega uvoza LNG. Tako ocenjuje ameriški think tank Institute for Energy Economics and Financial Analysis (IEEFA), ki opozarja, da se evropska energetska varnost po opuščanju ruskega plina ni okrepila, temveč je dobila novo obliko odvisnosti.

ZDA naj bi prehitele Norveško

Po podatkih IEEFA se je evropski uvoz ameriškega LNG med letoma 2021 in 2025 več kot potrojil. Razlog je predvsem zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina po začetku vojne v Ukrajini.

Ker je Katar še vedno podvržen motnjam pri izvozu LNG zaradi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, analitiki pričakujejo, da bodo ZDA leta 2026 prehitele Norveško in postale največji dobavitelj plina Evropi in Evropski uniji. Ameriški LNG je po ocenah IEEFA hkrati najdražji za evropske kupce.

Največji evropski terminal za utekočinjanje plina v Hammerfestu na Norveškem. FOTO: Lisi Niesner/Reuters

»Prehod Evrope s plina iz plinovodov na LNG naj bi zagotovil večjo varnost oskrbe in diverzifikacijo. Toda motnje zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in pretirana odvisnost od ameriškega LNG kažeta, da je evropski načrt spodletel na obeh področjih,« je dejala Ana Maria Jaller-Makarewicz, vodilna analitičarka za energetiko pri IEEFA.

Se bodo cene plina konec poletja in jeseni še zviševale?

Po njenih besedah je LNG postal »ahilova peta evropske strategije energetske varnosti«, saj celino izpostavlja visokim cenam plina in novim oblikam motenj v dobavi.

EU želi zmanjšati porabo plina

Energetska kriza je okrepila prizadevanja EU za zmanjšanje odvisnosti od uvoženega plina. Med ključnimi ukrepi je nova strategija AccelerateEU, ki spodbuja energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in elektrifikacijo ogrevanja.

IEEFA ocenjuje, da bi se lahko evropska poraba plina med letoma 2025 in 2030 zmanjšala za 14 odstotkov, povpraševanje po LNG pa celo za približno 23 odstotkov.

Plinska elektrarna na ruskem Sahalinu. FOTO: Vladimir Soldatkin/Reuters

Kljub temu številne evropske države še naprej načrtujejo nove terminale za LNG. Po projekcijah IEEFA bi lahko evropske zmogljivosti za uvoz LNG leta 2030 presegle celotno povpraševanje po plinu in bile trikrat večje od dejanskega povpraševanja po LNG.

Medtem ko običajni ljudje plačujejo, si vojni dobičkarji manejo roke

»Evropa nima vpliva na motnje pri dobavi LNG, lahko pa zmanjša uvozno odvisnost z večjo energetsko učinkovitostjo ter hitrejšim uvajanjem obnovljivih virov in toplotnih črpalk,« meni Ana Maria Jaller-Makarewicz.

Ruski LNG kljub sankcijam dosega rekordne ravni

Čeprav želi EU postopoma opustiti uvoz ruskega plina, Rusija ostaja drugi največji dobavitelj LNG evropskemu bloku. Uvoz ruskega LNG v EU se je v prvem četrtletju 2026 medletno povečal za 16 odstotkov, pri čemer so rekordne količine prispele predvsem v Francijo, Španijo in Belgijo.

Tudi Kanada izvaža utekočinjeni plin. FOTO: Jesse Winter/Reuters

Države EU so leta 2025 za ruski plin iz plinovodov namenile 5,9 milijarde evrov, za ruski LNG pa 6,7 milijarde evrov.

»Vojna na Bližnjem vzhodu je Evropo še bolj navezala na njena dva največja dobavitelja LNG, ZDA in Rusijo. Energetska kriza leta 2026 kaže, da bodo evropske države, dokler bodo ostajale odvisne od plina, morale sprejemati tudi geopolitična tveganja, ki s tem prihajajo,« opozarja Ana Maria Jaller-Makarewicz.