Evropski avtomobili brez ameriških kazenskih carin?
ZDA–EU: V morebitni dogovor bi morali vključiti večje investicije evropskih proizvajalcev v ZDA
Odpri galerijo
Delo v BMW-jevi tovarni v Južni Karolini. Foto Charles Mostoller Reuters
New York – ZDA danes ne bodo nabile petindvajsetodstotnih carin na avtomobile iz Evropske unije, a bodo morali največji proizvajalci zelo povečati svoje investicije in s tem zaposlovanje v ZDA, neimenovane vire iz administracije Donalda Trumpa navajajo ameriški mediji. Nevarnost trgovinske vojne med dolgoletnimi zavezniki s tem ne bo dokončno odpravljena, saj bodo kazenske carine po še neuradnih informacijah iz Washingtona samo preložene, gospodarstva Nemčije in nekaterih drugih evropskih držav s šibko rastjo ali celo brez nje pa bi si vsaj malo oddahnila.
Trump je v preteklosti uvoz tujih avtomobilov imenoval grožnjo nacionalni varnosti in državam, od koder prihajajo, dal rok do danes za reševanje problema. Poleg držav Evropske unije so bile na predsednikovi muhi še nekatere druge države, a so ZDA z Japonsko že podpisale nov trgovinski sporazum, z Južno Korejo pa revidiranega, na rafitikacijo čaka še sporazum s Kanado in Mehiko. Z EU še niso dosegli takšnega napredka, a naj bi Nemčija že obljubila 25 tisoč novih delovnih mest v ameriških tovarnah svojih proizvajalcev avtomobilov. S tem bi se podjetja, kakršna so BMW, Daimler ali Volkswagen izognila podražitvam od 1400 do sedem tisoč dolarjev za svoja nova vozila.
Omenjena podjetja ameriškim medijem tega niso hotela komentirati, prav tako ne pristojni urad ameriškega trgovinskega predstavnika, minister za trgovino Wilbur Ross pa je za Bloomberg vendarle govoril o dobrih pogovorih z evropskimi, japonskimi in južnokorejskimi prijatelji. Odločitev proti kazenskim carinam je v intervjuju, objavljenem v petek, omenjal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Časopis New York Times, ki je objavil izjavo neimenovanega visokega vladnega uradnika, poroča o majhnem interesu Trumpove administracije za še eno fronto v globalni trgovinski vojni, potem ko je največ pozornosti republikanske administracije še naprej usmerjene proti Kitajski.
Trump še naprej verjame, da Kitajska s krajo intelektualne lastnine ter subvencionirano proizvodnjo škoduje njegovi državi in je v minulih dneh dvomil v kitajska poročila o dogovoru. Rožljanje s carinskimi vojnami pa že poslabšuje svetovni gospodarski položaj ter s tem tudi izglede številnih ameriških podjetij. Kljub še vedno solidni rasti se leto dni pred volitvami vrstijo skrb zbujajoča poročila o zmanjšanju podjetniških investicij, potem ko je Donald Trump pred zadnjimi volitvami obljubljal zelo močno okrepitev gospodarstva in zaposlovanja.
Številni ekonomisti republikanskemu predsedniku priznavajo zasluge za podaljšanje najdaljšega obdobja rasti v znani zgodovini, a je za Trumpa pomembno, da se ta nadaljuje vsaj do prihodnjih volitev. Morda bo zaradi tega lažje doseči tudi čezatlantske dogovore, ki bodo ustrezali vsem prizadetim.
Trump je v preteklosti uvoz tujih avtomobilov imenoval grožnjo nacionalni varnosti in državam, od koder prihajajo, dal rok do danes za reševanje problema. Poleg držav Evropske unije so bile na predsednikovi muhi še nekatere druge države, a so ZDA z Japonsko že podpisale nov trgovinski sporazum, z Južno Korejo pa revidiranega, na rafitikacijo čaka še sporazum s Kanado in Mehiko. Z EU še niso dosegli takšnega napredka, a naj bi Nemčija že obljubila 25 tisoč novih delovnih mest v ameriških tovarnah svojih proizvajalcev avtomobilov. S tem bi se podjetja, kakršna so BMW, Daimler ali Volkswagen izognila podražitvam od 1400 do sedem tisoč dolarjev za svoja nova vozila.
BMW-jev obrat v ameriškem Greerju. Foto Charles Mostoller Reuters
Omenjena podjetja ameriškim medijem tega niso hotela komentirati, prav tako ne pristojni urad ameriškega trgovinskega predstavnika, minister za trgovino Wilbur Ross pa je za Bloomberg vendarle govoril o dobrih pogovorih z evropskimi, japonskimi in južnokorejskimi prijatelji. Odločitev proti kazenskim carinam je v intervjuju, objavljenem v petek, omenjal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Časopis New York Times, ki je objavil izjavo neimenovanega visokega vladnega uradnika, poroča o majhnem interesu Trumpove administracije za še eno fronto v globalni trgovinski vojni, potem ko je največ pozornosti republikanske administracije še naprej usmerjene proti Kitajski.
Trump še naprej verjame, da Kitajska s krajo intelektualne lastnine ter subvencionirano proizvodnjo škoduje njegovi državi in je v minulih dneh dvomil v kitajska poročila o dogovoru. Rožljanje s carinskimi vojnami pa že poslabšuje svetovni gospodarski položaj ter s tem tudi izglede številnih ameriških podjetij. Kljub še vedno solidni rasti se leto dni pred volitvami vrstijo skrb zbujajoča poročila o zmanjšanju podjetniških investicij, potem ko je Donald Trump pred zadnjimi volitvami obljubljal zelo močno okrepitev gospodarstva in zaposlovanja.
Številni ekonomisti republikanskemu predsedniku priznavajo zasluge za podaljšanje najdaljšega obdobja rasti v znani zgodovini, a je za Trumpa pomembno, da se ta nadaljuje vsaj do prihodnjih volitev. Morda bo zaradi tega lažje doseči tudi čezatlantske dogovore, ki bodo ustrezali vsem prizadetim.
