Farmacevti so se prebudili

Zdravstvo se spopada s povečevanjem stroškov razvoja zdravil in vse daljšim razvojem. Če je včasih veljajo, da za razvoj nove zdravilne učinkovine, od trenutka »odkritja« do trenutka, ko zdravilo pride na prodajne police lekarne, potrebuješ 12 let in približno 500 milijonov dolarjev, se je ta čas še nekoliko podaljšal, stroški razvoja pa glede na zadnje primere iz panoge znašajo precej več kot milijardo do nekaj milijard dolarjev. Pri tem glede na statistiko od 5000 zdravilnih učinkovin iz obdobja predkliničnega razvoja (testi zgolj na živalih) uspe priti na prodajne police lekarn zgolj enemu.

Vsakemu, ki ima kaj opraviti z gospodarstvom, je jasno, da potem zdravilo na prodajni polici ne more biti poceni in da se proizvajalcu razvoj zdravila mora poplačati, drugače delničarji ne bodo hoteli biti delničarji tega podjetja. Tako cene novih zdravil, ki prihajajo na trg v zadnjih letih, dosegajo vrtoglave številke. Cene zdravil gredo v nos zavarovalnicam po svetu, proizvajalci pa so trdi pogajalci, saj si, dokler ni konkurence, lahko odrežejo najslajši del kolača.

Letos še posebno dviga prah revolucionarno biološko zdravilo proti hepatitisu C (Sovaldi in Harvoni), za razvoj katerega je proizvajalec, družba Gilead, vložil več kot 11 milijard dolarjev. Zdravilo v ZDA stane okoli 85.000 dolarjev oziroma okoli 1000 dolarjev za eno tabletko in 1000 evrov tudi v Evropi. Zavarovalnice in združenja pacientov so zagnala vik in krik, proizvajalec pa kot primerjavo določa stroške morebitne presaditve jeter, ki je enaka nekajkratniku stroška zdravila. Ker zdravilo po učinkovitosti še nima konkurenta, je prodaja eksplodirala in bo že v prvem letu dosegla rekord najbolj prodajanega zdravila (v samo treh četrtletjih 8,5 milijarde dolarjev). Malenkost (vendar ne veliko) nižje cene zdravljenja dosegajo tudi druga biološka zdravila (na primer onkološko zdravilo Avastin proizvajalca Roche).

Farmacevtske družbe so pod pritiskom povečevanja stroškov razvoja in konkurenčnega boja, »kdo bo prvi na trgu«, in tudi pod pritiskom delničarjev za čim večjim izkupičkom. Tako se v zadnjem času družbe usmerjajo v donosnejše programe in iskanje novih. Če so imeli včasih veliki farmacevti veliko programov lastnega razvoja in timov, se zadnjih nekaj let uveljavljajo razvojna partnerstva z manjšimi, bolj agilnimi farmacevti in biotehnologi, zmanjševanje lastnega razvoja in odprodaja manj donosnih programov. Priča smo pravemu valu restrukturiranja. Tako je švicarski Novartis odprodal segment cepiv in segment zdravil za veterino, kupoval pa je onkološke programe v zgodnjih fazah razvoja. Ameriški Pfizer je že pred časom odprodal veterinarski del in del za otroško prehrano. Ameriški Abbot je odcepil biotehnološki del v ločeno podjetje Abbvie. Tudi nemški Bayer je končno popustil dolgoletnim nagovarjanjem delnilčarjev in bo v prihodnje leto odprodal segment plastike in materialov.

Segmenti, posebno privlačni za farmacevte in biotehnologe, so področja z veliko maržo proizvodov in hitrejšim razvojem do samega produkta na polici, kot so onkologija, infektivna obolenja in redke bolezni. Pri teh zaradi življenjsko pomembnih stanj agencija za odobritev zdravila (ameriška FDA in evropska EMA) to odobri po pospešenem postopku ali zdravilu celo dodeli »poseben« status.

Panoga zdravstva se je po »zaspanosti« v zadnjih nekaj letih občutno prebudila, kar kaže število odobritev novih zdravil. Seveda se to izraža tudi v rasti delnic svetovnih farmacevtov in biotehnologov. Da ne gre »samo za še en balon«, kažejo prodajni rezultati zdravil in učinkovitejše upravljanje podjetij.

***

Gorazd Grof, Alta skladi