Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je ključno obrestno mero zvišala za 0,25 odstotne točke, na razpon med 3,75 in 4,00 odstotka. Odbor za odprti trg (FOMC) je odločitev sprejel soglasno. Gre za prvo zvišanje obrestnih mer po juliju 2023.

Trgi pričakujejo dvig obresti, volivci izpolnitev obljub

Fed je zaostritev denarne politike utemeljil z vztrajno visoko inflacijo, ki ostaja precej nad njegovim dolgoročnim ciljem dveh odstotkov. Avgusta so bile življenjske potrebščine v ZDA za 3,4 odstotka dražje kot leto prej, enako kot julija. Energenti so se v letu dni podražili za 16,3 odstotka.

Kje se bo z dvigi obrestnih mer ustavila ECB

Centralna banka je letos z zviševanjem obrestnih mer odlašala, med drugim zaradi negotovosti glede posledic višjih cen energije in ameriških carin. Že na julijskem zasedanju pa so trije od 12 članov FOMC z glasovalno pravico zahtevali zvišanje obrestne mere za četrt odstotne točke.

Kako se bodo odzvale borze? FOTO: Timothy A. Clary/AFP

Najnovejše gospodarske projekcije kažejo, da večina odločevalcev pričakuje nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Dvanajst od 18 sodelujočih v projekcijah predvideva do konca leta še eno zvišanje obrestnih mer, štirje pa dve. Predsednik Feda Kevin Warsh pri pripravi projekcij ni sodeloval.

Fed je obenem napoved inflacije, merjene z indeksom cen osebne potrošnje (PCE), za konec leta zvišal na 3,7 odstotka. Junija je pričakoval 3,6-odstotno inflacijo.

Trgi v prihodnjih nekaj mesecih pričakujejo še dva dviga

Odločitev je tudi politično občutljiva. Predsednik Donald Trump je Fed večkrat javno pozval k nižjim obrestnim meram in ob imenovanju Warsha na čelo centralne banke pričakoval njihovo zniževanje. Sredina odločitev zato pomeni odmik od predsednikovih zahtev, medtem ko Fed poudarja svojo zavezanost cenovni stabilnosti.

Predsednik Fed Kevin Warsh. FOTO: Saul Loeb/AFP

Finančni trgi so zvišanje večinoma pričakovali, zato sama odločitev ni pomenila večjega presenečenja. Pozornost vlagateljev se zdaj seli k nadaljnjim korakom Feda in vprašanju, kako dolgo bodo morale obrestne mere ostati visoke, da bi se inflacija približala dvoodstotnemu cilju.

Slabi obeti za Trumpa

Odločitev Feda prihaja le nekaj tednov pred novembrskimi vmesnimi volitvami, ko so življenjski stroški ena osrednjih tem kampanje. Po raziskavi Reuters/Ipsos je konec avgusta kar 47 odstotkov registriranih volivcev stroške življenja navedlo kot najpomembnejši dejavnik pri odločanju na volitvah, 71 odstotkov vprašanih pa ni odobravalo ravnanja Trumpa na tem področju. AP opozarja, da lahko višje obrestne mere prek dražjih hipotek, avtomobilskih posojil in kreditnih kartic še povečajo občutek finančnega pritiska na gospodinjstva.