Finančna uprava opazuje nakazila v davčne oaze

Ljubljana – Po davčnih oazah bo »brskala« še komisija, ki si jo je omislil predsednik vlade Miro Cerar, čeprav se s tem področjem že ukvarjata finančna uprava in urad za preprečevanje pranja denarja. Ministrstvo za pravosodje je od predsednika vlade dobilo nalogo, naj pripravi gradivo za oblikovanje posebne delovne skupine.

Predsednik vlade Miro Cerar si je omislil »medinstitucionalno delovno skupino za oceno stanja in identifikacijo ukrepov za učinkovitejšo zaščito gospodarskih in finančnih interesov Republike Slovenije zaradi odlivanja in skrivanja finančnega premoženja v tujini, zlasti v tako imenovanih davčnih oazah«, kakor so sporočili iz vladnega urada za obveščanje javnosti. Od ministrstva za pravosodje še ni mogoče izvedeti podrobnosti, kako bodo izpolnili nalogo.

Predvideti pa je mogoče, da se bo ministrstvo za pravosodje oprlo na ustanove, ki že zdaj opazujejo, nadzorujejo in proučujejo nakazila iz Slovenije na tako imenovana davčno ugodna območja in tudi na prilive s teh območij v državo: to sta finančna uprava in urad za preprečevanje pranja denarja. Davčna uprava tretje leto izvaja projekt davčnega inšpekcijskega nadzora poslovanja z davčnimi oazami. »Pri poslovanju z davčnimi oazami smo namreč zaznali zelo visoko davčno tveganje, zato smo se odločili za sistemski pristop tovrstnega področja v letu 2011.« Podatke o nakazilih na izbranih območjih in prilivih z njih morajo preiskovalcem iz finančne uprave izročiti banke v Sloveniji, poleg tega uporabljajo svoje vire. Ti podatki so izhodišče za izbor davčnih zavezancev, na katere so osredotočijo: nadzor opravljajo pri fizičnih in pravnih osebah.

Nadzorniki opazujejo davčne oaze

Finančna uprava je o opazovanju in proučevanju nakazil na območje tako imenovanih davčnih oaz in z njih doslej objavila dve vmesni poročili, drugo marca letos, čeprav je bilo sprva predvideno, da bo marca objavila končno poročilo. »Projekta še nismo končali. Letos je bilo na tem področju zaključenih 91 postopkov, v katerih je bilo ugotovljenih za dva milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti,« v imenu generalnega finančnega urada pojasnjuje Tjaša Naraločnik iz službe za stike z javnostjo. Davčna uprava ni nikoli razkrila popolnega seznama držav oziroma davčno ugodnih območij, ki jih opazuje, ker ocenjuje, da bi tako lahko poslabšala izhodišča za nadzor.

Poleg finančne uprave se z nakazili na davčno ugodna območja ukvarja tudi urad za preprečevanje pranja denarja, ki je prav tako kot finančna uprava »organ v sestavi ministrstva za finance«. Ta ustanova – za katero je temeljni predpis zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma – od 18. oktobra 2011 na svoji spletni strani objavlja plačnike nakazil iz bank na izbrana območja, ki jih našteva zakon: na seznamu so nakazila, višja od 30.000 evrov.

Urad je seznam začel objavljati, potem ko je državni zbor 20. septembra 2011 s 76 glasovi za in nobenim proti glasoval za dopolnilo k zakonu o preprečevanju pranja denarja. V državni zbor ga je prinesla Slovenska Ljudska stranka. Z dopolnilom so uradu naložili, da mora redno javno poročati o vseh nakazilih, ki znašajo več kot 30.000 evrov, na območja in v države, v katerih ne veljajo primerni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in je verjetnost za takšne dejavnosti večja. »Namen zakona je bil, da vse transakcije v davčne oaze objavimo na spletni strani urada za preprečevanje pranja denarja. Ključni namen je bil prav ta, da zadevo objavimo in da ljudem pokažemo, kdo so tisti, ki poslujejo z davčnimi oazami, torej s tistimi državami, kjer so davki precej nižji kot na primer v republiki Sloveniji,« je dopolnilo svoje stranke utemeljil njen takratni predsednik Radovan Žerjav. Danes v uradu še ne morejo ovrednotiti finančnih in drugih učinkov »Žerjavovega« dopolnila, s katerim so sicer kar zadovoljni, saj ugotavljajo: »V zvezi z objavljanjem podatkov o nakazilih v davčno ugodna območja in območja z večjo stopnjo tveganja za pranje denarja ter financiranje terorizma ocenjujemo, da so pripomogla k večji transparentnosti poslovanja pravnih subjektov. Ocene neposrednih učinkov na sam sistem odkrivanja in preprečevanja pranja denarja pa v tem trenutku še ne moremo podati.«

Kaj bo delala skupina?

»To delo že zdaj opravljata finančna uprava in urad za preprečevanje pranja denarja, ki lahko sodelujeta tudi s policijo in drugimi ustanovami. Ne predstavljam si, kaj bo delala nekakšna medinstitucionalna delovna skupina, saj bo lahko uporabljala le vire podatkov, ki jih nadzorniki in preiskovalci že zbirajo,« razmišlja finančni strokovnjak, ki noče biti imenovan. Predvideva, da se predsednik vlade tako pač odziva na pričakovanja slovenske javnosti, ki je na splošno sovražno razpoložena do vseh, ki poslujejo prek davčnih oaz, kakor da bi bili pri tem vedno goljufali slovenski proračun – posebej zdaj, ko vlada doma načrtuje nove davke.

V finančni upravi podarjajo (Furs), da poslovanja v davčni oazi ni mogoče vnaprej opredeliti kot goljufijo: »Zgolj udeležba posameznega davčnega zavezanca v kapitalu družbe s sedežem v davčno ugodnejšem območju ali pa imetništvo bančnega računa na teh področjih še ne prejudicira kršitve davčnih predpisov. Pomeni pa dolžnost davčnega zavezanca, da tovrstne podatke prijavi davčnemu organu.«