Finančni sektor v ospredju

Ta teden bodo v ospredju zanimanja vlagateljev finančne družbe, predvsem banke. Z umirjanjem inflacije in pričakovanimi znižanji obrestnih mer v ZDA in Evropi se pozornost seli od rekordnih obrestnih prihodkov h kakovosti kreditnih portfeljev, rasti posojil in stroškovni učinkovitosti. Ameriške banke, kot so JPMorgan, Bank of America in Goldman Sachs, bodo ponudile pomemben vpogled v gibanje depozitov, kreditnih izgub ter ponovno oživljanje investicijskega bančništva. V Evropi bo ključno, ali bo bankam ob nižjih obrestnih merah uspelo ohraniti marže in dividendno politiko, medtem ko so zavarovalnice zanimive zaradi stabilnih denarnih tokov in razmeroma ugodnih vrednotenj. Pomemben trend v sektorju je tudi digitalna preobrazba, ki prinaša večjo učinkovitost, nižje stroške in dolgoročno rast dobičkov.

V ZDA finančni sektor trenutno deluje v kompleksnem političnem in regulativnem okolju, kjer največje banke v času Trumpove administracije krmarijo med priložnostmi in pritiski. Na eni strani sodelujejo pri ambicioznih načrtih Bele hiše za javno ponudbo hipotekarnih velikanov Fannie Mae in Freddie Mac. Na drugi strani pa se ukvarjajo z vse strožjim političnim nadzorom zaradi očitkov o tako imenovanem »debankingu«, torej o domnevnem zapiranju računov določenim posameznikom ali organizacijam iz političnih razlogov.

Sočasno administracija sprošča del finančne regulative, uvedene po finančni krizi, kar bankam omogoča več manevrskega prostora, a hkrati krepi konkurenco iz kriptosektorja, ki se z rastočo institucionalno in regulativno podporo vse bolj približuje tradicionalnemu bančništvu.

Ta teden se bo torej začela sezona objav rezultatov za tretje četrtletje letos borznih podjetij v ZDA, ki jo bodo tradicionalno odprle največje ameriške banke, JPMorgan Chase, Citigroup, Wells Fargo in BlackRock, Bank of America, Goldman Sachs in Morgan Stanley. Razmerje med ceno in knjigovodsko vrednostjo (P/B) v ZDA znaša približno 1,6 ×, medtem ko se v Evropi giblje okoli 1,2×, kar kaže na stabilno poslovanje in bilance ter posledično na rast kapitala. Sektor hkrati vse bolj prehaja v fazo digitalne transformacije, ki prinaša večjo učinkovitost, nižje stroške in višje dobičke vsaj srednjeročno.

Za vlagatelje, ki želijo staviti na rast bančnega sektorja, so zanimivi tematski skladi UCITS ETF, ki omogočajo preprosto in stroškovno učinkovito izpostavljenost tako ameriškim kot evropskim bankam. Med ameriškimi izstopa iShares S&P U.S. Banks UCITS ETF (BNKS, ISIN IE00BD3V0B10), ki sledi gibanju največjih ameriških bank, kot so JPMorgan, Bank of America in Wells Fargo, med evropskimi pa Amundi Euro Stoxx Banks UCITS ETF (LYBK, ISIN LU1829219390), ki zajema vodilne evropske banke, kot so BNP Paribas, Santander in Intesa Sanpaolo. Takšni skladi ETF imajo praviloma precej nižje stroške upravljanja kot vzajemni skladi, višjo likvidnost in se z njimi trguje na borzi podobno kot z delnicami, kar omogoča takojšnji vstop ali izstop iz naložbe brez vstopnih in izstopnih provizij. Dostopni so prek borznoposredniških računov, individualnih naložbenih računov ali različnih vrst varčevalnih programov borznoposredniških hiš, zato predstavljajo sodobnejši in stroškovno učinkovitejši način vlaganja tudi v finančni sektor.