Fiskalni svet: Proračuna v sprejemanju prinašata tveganja

Ljubljana - Predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021, ki sta v obravnavi in pred sprejetjem v državnem zboru, spremljajo precejšnja negativna tveganja. Projekcije so formalno sicer skladne s fiskalnimi pravili, a že realizacija zgolj manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od formalne skladnosti, ob oceni proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ugotavljajo v fiskalnem svetu (FS), ki ga vodi Davorin Kračun.

Tveganja se nanašajo na nedoslednosti med projekcijami in predlaganimi ukrepi in vzbujajo resne dvome, ali bo mogoče proračune sektorja država v takšnem obsegu in takšnim usklajevanjem pravil, kot so bili začrtani, tudi uresničiti.
 
V predlog proračunov so namreč vključeni predvideni finančni učinki nekaterih zakonov s pozitivnim javnofinančnim vplivom, ki jih državni zbor še ni sprejel, medtem ko učinki zakonov v isti fazi zakonodajnega postopka in z morebitnim negativnim vplivom na saldo javnih financ v predlog proračunov niso vključeni.

Vroči kostanj preložen na prihodnjo vlado

 
Poleg tega so v predlog proračunov vključene postavke s pozitivnim vplivom na saldo javnih financ, ki po oceni fiskalnega sveta v tem trenutku nimajo ustrezne podlage v veljavni zakonodaji. Tudi predlogi ukrepov, o katerih še potekajo usklajevanja, bi lahko pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn. Eden takih predlogov je recimo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na dolgi rok lahko močno zniža vzdržnost javnih blagajn tudi pokojninska zakonodaja, kjer je vlada vroči kostanj reform preložila na prihodnja državni zbor in vlado, prav Kračun.   
 
V predlog so tako vključeni finančni učinki novele zakona o urejanju trga dela, ki naj bi imeli pozitivne učinke, ni pa vključen predlog davčnih sprememb,  za katerega obstaja tveganje, da bo imel negativen učinek na proračunske prihodke. Pričakovanje, da se bo učinkovitost pobiranja davkov v kratkem tako zelo povečala, da bomo zbrali 74 milijonov dodatnih prihodkov, je po mnenju fiskalnega sveta dokaj optimistično.
 
Proračun 2021 recimo predvideva le manjše povečanje stroškov dela v javnem sektorju, ob predpostavkah, da se povprečna plača v javnem sektorju ne bo spremenila, zaposlenost pa naj bi se povečala za največ  0,5 odstotka. A če upoštevamo pretekla gibanja, realnost in tudi predsedovanje svetu EU v 2021, je to s proračunskega vidika zelo optimistična predpostavka, menijo v FS.
 
Dodatna tveganja se nanašajo na makroekonomske napovedi in izhajajo zlasti iz mednarodnega okolja, na kar je s pripravo alternativnega scenarija opozoril že Umar.
 

Kaj predlaga fiskalni svet

 
V fiskalnem svetu tako zdaj vidijo dve možnosti za uskladitev predlaganih proračunov in zakonodaje: ali da proračun tudi realno upošteva vse zakonske predloge, ki so v obtoku in lahko vplivajo na izvrševanje proračuna ali pa da vlada in državni zbor ob takšnem sprejetem proračunu sprejmeta drugo zakonodajo, tako, da bodo ukrepi postavljeni v načrtovani okvir proračunskih prihodkov in izdatkov.
 
V zdaj predlaganih dokumentih pa so so fiskalna pravila v senci. Na eni strani imamo proračun, ki se skorajda blešči, na drugi strani pa realna tveganja, ki mečejo senco na ta proračuna in izpolnjevanje fiskalnih pravil, je slikovit prvi mož fiskalnega sveta..  
 

Kračun: »Kot stvari tečejo, je rebalans dokaj verjeten«

Na vprašanje Dela, kolikšna je verjetnost, da bo morala Šarčeva vlada že v prvi polovici 2020 pripraviti rebalans državnega proračuna, pa Kračun odgovarja: »To bo odvisno od tega, kaj bo naredila z vsemi temi predlogi, ki zdaj krožijo po državnem zboru. Če bodo poslanci dovolj disciplinirani, če bo vlada dovolj jasna in odločna pri svojih zahtevah in če se zunaj ne bo zgodilo kaj nepričakovanega, bo verjetno šlo. A tako kot stvari tečejo, je verjetnost rebalansa seveda dokaj visoka.«