Fiskalni svet vlado poziva k vzdržni spremembi pokojninske zakonodaje
Novela pokojninskega zakona prinaša nevzdržne posledice za javne finance, povečala bi primanjkljaj in javni dolg, menijo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Odpri galerijo
Fiskalni svet (od leve Tomaž Perše, predsednik Davorin Kračun in Alenka Jerkič) opozarja, da bi novela pokojninskega zakona poslabšala slovenske javne finance. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Ocene dolgoročnih javnofinančnih posledic sprememb pokojninske zakonodaje nakazujejo dodatno povečanje izdatkov za staranje, ki jih mora vlada predstaviti javno in transparentno, obenem pa zahtevajo tudi sprejetje celovitih ukrepov za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, opozarjajo v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.
Fiskalni svet je že konec julija pozval vlado, naj prikaže izračune dolgoročnih učinkov novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, podatki, ki jih je zdaj posredovalo pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa so podobni ocenam fiskalnega sveta in kažejo, da so učinki na javne finance veliki.
Glede na projekcije poročila o staranju iz leta 2018 naj bi se stroški staranja do leta 2040 povečali za skoraj pet odstotnih točk BDP, ob sprejetju predlagane zakonodaje pa bi se povečali za eno odstotno točko BDP in bi se v naslednjih letih še večali. Brez odziva ekonomske politike bi se tako povečala tako proračunski primanjkljaj kot javni dolg. Povišal bi se tudi srednjeročni fiskalni cilj, kar bi vplivalo na zmanjšanje razpoložljivih javnofinančnih sredstev za druge namene.
Uvajanje ukrepov, ki sicer izboljšujejo gmotni položaj novih upokojencev in izenačujejo pokojninske pogoje za oba spola, bi morale nujno spremljati širše zasnovane politike, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržne javne finance, še opozarjajo v fiskalnem svetu.
Fiskalni svet je že konec julija pozval vlado, naj prikaže izračune dolgoročnih učinkov novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, podatki, ki jih je zdaj posredovalo pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pa so podobni ocenam fiskalnega sveta in kažejo, da so učinki na javne finance veliki.
Glede na projekcije poročila o staranju iz leta 2018 naj bi se stroški staranja do leta 2040 povečali za skoraj pet odstotnih točk BDP, ob sprejetju predlagane zakonodaje pa bi se povečali za eno odstotno točko BDP in bi se v naslednjih letih še večali. Brez odziva ekonomske politike bi se tako povečala tako proračunski primanjkljaj kot javni dolg. Povišal bi se tudi srednjeročni fiskalni cilj, kar bi vplivalo na zmanjšanje razpoložljivih javnofinančnih sredstev za druge namene.
Uvajanje ukrepov, ki sicer izboljšujejo gmotni položaj novih upokojencev in izenačujejo pokojninske pogoje za oba spola, bi morale nujno spremljati širše zasnovane politike, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržne javne finance, še opozarjajo v fiskalnem svetu.
