Fiskalni svet znova opozarja, da država troši več, kot si lahko privošči
V oceni rebalansa svarilo, da bi ob upoštevanju fiskalnega pravila morali proračunske izdatke v 2019 znižati za 260 milijonov evrov.
Odpri galerijo
Fiskalni svet spet svari, da ne upoštevamo fiskalnega pravila. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Z rebalansom letošnjega državnega proračuna se nadaljuje ekspanzivna in prociklična fiskalna politika, ki trajno povečuje nekatere proračunske izdatke in ni ustrezna za sedanje gospodarske razmere in tveganja za upočasnitev gospodarske rasti, menijo v fiskalnem svetu v oceni omenjenega rebalansa.
V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, še ugotavljajo, da se letošnji proračunski izdatki povečujejo za milijardo 130 milijonov evrov, glede na fiskalno pravilo pa bi povečanje porabe v rebalansu lahko znašalo največ 870 milijonov evrov.
Meja porabe, ki jo še dovoljuje fiskalno pravilo, sicer zapisano tudi v slovensko ustavo, je torej presežena za 260 milijonov evrov, načrtovani nominalni proračunski presežek pa je premajhen za vzdrževanje strukturnega ravnotežja. Nasprotno, Slovenija se od njega celo odmika. Po mnenju fiskalnega sveta je dodatna pomanjkljivost še, da Slovenija še vedno nima ustreznega srednjeročnega proračunskega načrtovanja.
Javni dolg naj bi se letos znižal na 66,0 odstotkov BDP, nekaj več kot polovico naj bi k temu prispevala
rast nominalnega BDP. Fiskalni svet je prepričan, da krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, vzdržne oziroma strukturno vsaj izravnane javne finance pa so nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.
Ob tem se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za še občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019, tudi v primerjavi z napovedmi, na katerih so osnovani zadnji proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Predlagani proračunski dokumenti pa ob visoki rasti prihodkov, ki je pretežno povezana z gospodarsko rastjo, predvidevajo trajno povišanje izdatkov in ob tem ne naslavljajo dolgoročnih izzivov, opozarjajo v fiskalnem svetu.
Spomnimo, vlada je rebalans letošnjega državnega proračuna sprejela še ob predpostavki iz jesenske napovedi, da bo Slovenija letos dosegla 3,7-odstotno gospodarsko rast. Rebalans, ki je zdaj v proceduri v državnem zboru, bo predvidoma sprejet v prvih dneh marca, torej še preden bodo v Umarju lahko pripravili novo napoved rasti za letos.
Glede na upočasnitev gospodarske rasti v naših partnericah – in upoštevajoč tudi močno znižane gospodarske napovedi, ki prihajajo iz mednarodnega okolja in bodo vplivale tudi na naše proračunske prilive – pa sploh ni izključeno, da bomo morali letos pripraviti še en proračunski rebalans.
V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, še ugotavljajo, da se letošnji proračunski izdatki povečujejo za milijardo 130 milijonov evrov, glede na fiskalno pravilo pa bi povečanje porabe v rebalansu lahko znašalo največ 870 milijonov evrov.
Meja porabe, ki jo še dovoljuje fiskalno pravilo, sicer zapisano tudi v slovensko ustavo, je torej presežena za 260 milijonov evrov, načrtovani nominalni proračunski presežek pa je premajhen za vzdrževanje strukturnega ravnotežja. Nasprotno, Slovenija se od njega celo odmika. Po mnenju fiskalnega sveta je dodatna pomanjkljivost še, da Slovenija še vedno nima ustreznega srednjeročnega proračunskega načrtovanja.
Javni dolg naj bi se letos znižal na 66,0 odstotkov BDP, nekaj več kot polovico naj bi k temu prispevala
rast nominalnega BDP. Fiskalni svet je prepričan, da krčenje dolga samo po sebi ni zadosten pogoj za zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ, vzdržne oziroma strukturno vsaj izravnane javne finance pa so nujen pogoj za zniževanje dolga na daljši rok.
Ob tem se v zadnjih mesecih povečujejo tveganja za še občutnejšo upočasnitev gospodarske rasti v 2019, tudi v primerjavi z napovedmi, na katerih so osnovani zadnji proračunski dokumenti. V negotovem okolju bi morala vlada slediti načelu previdnosti pri načrtovanju tako javnofinančnih prihodkov kot tudi izdatkov. Predlagani proračunski dokumenti pa ob visoki rasti prihodkov, ki je pretežno povezana z gospodarsko rastjo, predvidevajo trajno povišanje izdatkov in ob tem ne naslavljajo dolgoročnih izzivov, opozarjajo v fiskalnem svetu.
Še en rebalans proračuna 2019?
Spomnimo, vlada je rebalans letošnjega državnega proračuna sprejela še ob predpostavki iz jesenske napovedi, da bo Slovenija letos dosegla 3,7-odstotno gospodarsko rast. Rebalans, ki je zdaj v proceduri v državnem zboru, bo predvidoma sprejet v prvih dneh marca, torej še preden bodo v Umarju lahko pripravili novo napoved rasti za letos.
Glede na upočasnitev gospodarske rasti v naših partnericah – in upoštevajoč tudi močno znižane gospodarske napovedi, ki prihajajo iz mednarodnega okolja in bodo vplivale tudi na naše proračunske prilive – pa sploh ni izključeno, da bomo morali letos pripraviti še en proračunski rebalans.
