Geopolitična negotovost v Hormuški ožini

V soboto, 28. februarja, so ameriške in izraelske vojaške sile napadle Iran. To je pognalo ceno nafte v nebo, in sicer je cena evropske nafte brent zrasla z 72,5 pred napadom na 118,4 ameriškega dolarja za sod konec marca, kar je povzročilo pretrese na svetovnih borzah. V istem obdobju se je svetovni delniški indeks pocenil za 4,1 odstotka.

V veljavo stopa ameriška blokada iranskih pristanišč

Večji vpliv je bil viden v državah, ki so uvozno odvisne od nafte in utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) skozi Hormuško ožino, ki je ena izmed najpomembnejših svetovnih ladijskih poti. Posledično so delnice držav uvoznic nafte izgubile več vrednosti kot delnice držav izvoznic – korejske delnice so se pocenile za 21,3 odstotka, evropske delnice za 7,7 odstotka in ameriške za 2,7 odstotka.

Dvotedensko premirje

ZDA in Iran sta 7. aprila sklenila dogovor o pogojnem dvotedenskem premirju, v katerem naj bi bil ladijski promet dovoljen skozi Hormuško ožino. Predsednik Trump je privolil v prekinitev bombardiranja pod pogojem, da Iran ožino odpre, iranski zunanji minister pa je pri tem zagotovil varen prehod pod nadzorom iranske vojske. V dveh tednih premirja se pričakuje oblikovanje trajnega mirovnega sporazuma.

Predloga za mirovni sporazum – ameriški s 15 točkami in iranski z desetimi točkami – se po poročanju medijev menda precej razlikujeta. ZDA pričakujejo predvsem ustavitev iranskega jedrskega programa in razvoja raket dolgega dosega ter trajno odprtje Hormuške ožine. Iran po drugi strani zahteva popolno ustavitev vojaških operacij v Iranu, Iraku, Libanonu in Jemnu, odpravo sankcij, sprostitev zamrznjenih sredstev v ZDA ter plačilo odškodnine za povojno obnovo.

Vpliv na kapitalske trge

Novica je 8. aprila izjemno pozitivno vplivala na kapitalske trge, predvsem na nafto brent, ki se je po najavi pocenila za 13,3 odstotka na 95 dolarjev. Posledično so se ameriške delnice podražile za 1,5 odstotka (v evrih), pri čemer je največji donos dosegel sektor industrije (+2,8 odstotka), najmanj donosen pa je bil naftni sektor (–4,6 odstotka).

Še bolj pozitiven je bil vpliv na evropske delnice, ki so se podražile za 3,9 odstotka, in na korejske delnice, ki so se podražile za 6,9 odstotka. Nižja cena nafte znižuje tudi inflacijska pričakovanja, kar se je odrazilo na obvezniških trgih – letna donosnost do dospetja dveletne nemške državne obveznice se je znižala z 2,72 odstotka na 2,49 odstotka (za 23 osnovnih točk).

Nafta Brent 6mesecev Foto Zx Igd

Zanimiva je dinamika spot cene nafte brent (Dated Brent), ki se je od začetka napada do 7. aprila podražila z 71 na 144 dolarjev. Po napovedi premirja se je cena sicer korigirala na 125 dolarjev, vendar še vedno ostaja na izjemno visokih ravneh. Ključna razlika se kaže v primerjavi s terminskimi pogodbami (Futures) za nakup nafte čez šest mesecev, ki nakazujejo ceno brenta pri 81 dolarjih. Ker Dated Brent predstavlja fizične sode nafte, ki jih rafinerije potrebujejo za takojšnjo predelavo v goriva, ta razlika (razkorak) potrjuje, da so rafinerije za zdaj še vedno pripravljene plačati visoko premijo za zagotovitev takojšnje oskrbe.

Pogled naprej

Kljub dogovorjenemu dvotedenskemu premirju se napadi z iranske in izraelske strani nadaljujejo, kar vzbuja dvom o trdnosti premirja. Ladijski promet v veliki meri še vedno ostaja v pripravljenosti pred vstopom v Hormuško ožino; ladjarji se namreč zaradi visoke stopnje tveganja in negotovosti glede nadaljevanja spopadov za zdaj še ne odločajo za prehod.

Tudi v primeru popolnega odprtja ožine bi trajalo več mesecev, da bi se globalni logistični tokovi in dobavne verige energentov vrnili na predvojno raven. Za stabilizacijo trgov je ključno, da sprti strani dosežeta trden in trajen mirovni sporazum, ki bo omogočil neoviran pretok nafte in LNG.

Le popolna sprostitev te strateške poti bi znatno povečala dobavo in cene energentov na globalni ravni ter posledično umirila inflacijske pritiske in izboljšala gospodarska pričakovanja. Dokler Hormuška ožina ostaja de facto zaprta, obstaja resno tveganje za nadaljnje stopnjevanje energetske krize in dolgoročno upočasnitev svetovnega gospodarstva.