Glavne žrtve krize so mladi

Bruselj – Pri skupni zaposlenosti je Slovenija s 67,5 odstotka zaostala za postavljenim pragom (70 odstotkov), še slabšo podobo pa kaže statistika zaposlovanja starejših, kjer je naša država s 35,6 odstotka med najslabšimi v skupnostmi, saj smo mejo (50 odstotkov) zgrešili za 14,4 točke. Slabše so se izkazali samo na Malti, kjer je zaposlena manj kot tretjina seniorjev (28,1 odstotka), na Poljskem (32,3 odstotka), Madžarskem (32,8 odstotka) in v Belgiji (35,3 odstotka), medtem ko je v najuspešnejši Švedski lani delalo nič manj kot 70 odstotkov ljudi v starostni dobi od 55 do 64 let.

Okvirni cilj lizbonske strategije zaposlovanja aktivnega prebivalstva je izpolnilo komaj pet članic Unije (Nizozemska, Danska, Švedska, Avstrija in Nemčija), tri so ga zgrešile za manj kot dva odstotka (Velika Britanija, Finska in Ciper), šest (Španija, Poljska, Italija, Romunija, Madžarska in Malta) pa jih je za 70-odstotno brezposelnostjo zaostalo za več kot deset točk.

Ugotovitve letošnjega poročila o zaposlovanju so neugodne, še zlasti, ker je ključni cilj nove strategije rasti in zaposlovanja – Evropa 2020 – precej zahtevnejši, saj mejo postavlja na 75 odstotkov, kar ne bo hud izziv le za države na repu »lizbonske« lestvice, temveč tudi za Slovenijo, ki je prag prejšnjega desetletja zgrešila za poltretji odstotek.

Počasno in na splošno šibko okrevanje ne bo zadostovalo za bistveno izboljšanje statistike zaposlovanja v tem in prihodnjem letu, čeprav zbrani podatki kažejo, da se razmere počasi stabilizirajo, v nekaterih državah pa je že mogoče opaziti prva znamenja novega zagona. Letos se bo zaposlovanje okrepilo samo na Malti, precej bolje pa naj bi bilo leta 2011, ko bi se po napovedih evropske komisije moralo razvedriti ozračje na trgih dela v 21 članicah, med katerimi (še) ne bo Slovenije, čeprav bo lahko padec v naši državi dokaj omejen. Po podatkih, ki so jih objavili v Berlaymontu, je bila lani stopnja brezposelnosti v Sloveniji 5,9-odstotna, kar je krepko manj od povprečja Unije (8,9 odstotka), pa tudi letos bo naša država ostala v zgornjem delu razpredelnice, ki jo končuje Litva, kjer služb nima več kot petina aktivnega prebivalstva. Glavne žrtve gospodarske krize so mladi, kajti v nekaterih članicah je brezposelnost prizadela tretjino ali celo več prebivalstva v starosti od 15 do 24 let, predvsem v Španiji (37,8 odstotka) in Latviji (33,6 odstotka). Povprečna stopnja brezposelnosti juniorjev v Uniji je malo manj kot 20 odstotkov (19,6 odstotka), od Slovenije (13,6 odstotka) pa so bile uspešnejše samo Nizozemska (6,6 odstotka), Avstrija (10,0 odstotka), Nemčija (10,4 odstotka) in Danska (11,2 odstotka).

Evropski trgi dela bodo iz krize prišli globoko spremenjeni, je ob predstavitvi letošnjega poročila napovedal komisar za delo, socialne zadeve in vključevanje László Andor, zato si bo komisija skupaj z državami in drugimi partnerji prizadevala, da bodo delavci bolje pripravljeni na zaposlitve prihodnosti.