Gospodarska rast po trenutnih ocenah med 4,0 in 4,5 odstotka
Rast zaposlenosti se po ugotovitvah Banke Slovenije od začetka leta postopoma umirja, znižujejo se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij v anketah.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Mesečni podatki o gospodarski aktivnosti in klimi nakazujejo nadaljevanje zmernejše rasti gospodarstva v drugem in tretjem četrtletju letos, v najnovejšem povzetku makroekonomskih gibanj ugotavlja Banka Slovenije. Kompozitni kazalnik gospodarske rasti in modelska ocena trenutno tako kažeta na medletne stopnje rasti med 4,0 in 4,5 odstotka.
Glede mednarodnega okolja Banka Slovenije ugotavlja, da je svetovno gospodarstvo v precejšnji negotovosti, v največji meri zaradi stopnjevanja trgovinskih sporov med ZDA in nekaterimi drugimi velikimi svetovnimi gospodarstvi. Kazalniki globalne aktivnosti tako nakazujejo umirjanje rasti, a ta še vedno ostaja nad povprečjem zadnjih nekaj let. V luči tega se nadaljuje tudi postopno umirjanje ekspanzije evrskega območja.
Tehtana napoved letošnje gospodarske rasti za slovenske trgovinske partnerice je tako nižja, kot je bila v prvem četrtletju letos, kar kaže na manj izrazito podporo tujega povpraševanja gospodarski rasti v Sloveniji, navaja Banka Slovenije.
Ker se je rast uvoznega povpraševanja na trgih območja z evrom umirila, se je letos v primerjavi z drugim polletjem lani nekoliko znižala tudi medletna rast slovenske industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza ter prihodkov v storitvah, ki so vezani na blagovno menjavo.
Ob tem pa po razpoložljivih podatkih ne prihaja do opaznejšega pospeška v rasti domače potrošnje. Po navedbah banke Slovenije sicer kaže na močnejšo rast investicij, predvsem države, in ohranjanje robustne rasti zasebne potrošnje, a ne v tolikšni meri, ki bi vplivala na poslabšanje zunanjetrgovinskega salda gospodarstva. Izvoz in uvoz se tako povečujeta precej skladno, kar prispeva k rekordnemu presežku na tekočem računu plačilne bilance.
Rast zaposlenosti se po ugotovitvah Banke Slovenije od začetka leta postopoma umirja, znižujejo se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij v anketah. Hkrati se je upočasnilo tudi medletno zniževanje števila brezposelnih.
Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala le še 7,9 odstotka, število razpoložljivih delavcev pa se glede na gibanja zadnjih mesecev hitro zmanjšuje. Kljub temu se po opozorilih Banke Slovenije realna rast plač ne krepi, saj je nominalna rast plač v zadnjem obdobju za zdaj le kompenzirala višjo inflacijo, ki je julija vztrajala nad dvema odstotkoma. Realno kupno moč gospodinjstev tako še naprej krepi predvsem rast zaposlenosti.
Na področju javnih financ so nominalna gibanja ugodna. Javnofinančni presežek je v prvi polovici leta z 261 milijoni številko iz enakega obdobja lani presegel za 122 milijonov evrov. Rast prihodkov je ostala relativno visoka, k rasti odhodkov pa so zlasti v drugem četrtletju prispevali investicijski odhodki in transferji. V Banki Slovenije pričakujejo njihovo nadaljnjo krepitev, saj se izboljšuje koriščenje evropskih sredstev, bližajo pa se tudi lokalne volitve. Sproščanje varčevalnih ukrepov in rast zaposlenosti sta razloga za rast stroškov dela, manj sredstev pa se namenja za plačila obresti.
Presežek državnega proračuna naj bi letos po julijski oceni ministrstva za finance dosegel 227 milijonov, kar bi prispevalo k doseganju ciljnega javnofinančnega presežka v višini 0,4 odstotka BDP. Letos novo zadolževanje ni več predvideno, do konca leta pa naj bi dolg po ocenah padel pod 70 odstotkov BDP, še ugotavljajo v nadzorniku bančnega sistema.
Glede mednarodnega okolja Banka Slovenije ugotavlja, da je svetovno gospodarstvo v precejšnji negotovosti, v največji meri zaradi stopnjevanja trgovinskih sporov med ZDA in nekaterimi drugimi velikimi svetovnimi gospodarstvi. Kazalniki globalne aktivnosti tako nakazujejo umirjanje rasti, a ta še vedno ostaja nad povprečjem zadnjih nekaj let. V luči tega se nadaljuje tudi postopno umirjanje ekspanzije evrskega območja.
V rasti domače potrošnje brez opaznejšega pospeška
Tehtana napoved letošnje gospodarske rasti za slovenske trgovinske partnerice je tako nižja, kot je bila v prvem četrtletju letos, kar kaže na manj izrazito podporo tujega povpraševanja gospodarski rasti v Sloveniji, navaja Banka Slovenije.
Ker se je rast uvoznega povpraševanja na trgih območja z evrom umirila, se je letos v primerjavi z drugim polletjem lani nekoliko znižala tudi medletna rast slovenske industrijske proizvodnje in blagovnega izvoza ter prihodkov v storitvah, ki so vezani na blagovno menjavo.
Ob tem pa po razpoložljivih podatkih ne prihaja do opaznejšega pospeška v rasti domače potrošnje. Po navedbah banke Slovenije sicer kaže na močnejšo rast investicij, predvsem države, in ohranjanje robustne rasti zasebne potrošnje, a ne v tolikšni meri, ki bi vplivala na poslabšanje zunanjetrgovinskega salda gospodarstva. Izvoz in uvoz se tako povečujeta precej skladno, kar prispeva k rekordnemu presežku na tekočem računu plačilne bilance.
Rast zaposlenosti se po ugotovitvah Banke Slovenije od začetka leta postopoma umirja, znižujejo se tudi zaposlitvena pričakovanja podjetij v anketah. Hkrati se je upočasnilo tudi medletno zniževanje števila brezposelnih.
Presežek državnega proračuna naj bi dosegel 227 milijonov
Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala le še 7,9 odstotka, število razpoložljivih delavcev pa se glede na gibanja zadnjih mesecev hitro zmanjšuje. Kljub temu se po opozorilih Banke Slovenije realna rast plač ne krepi, saj je nominalna rast plač v zadnjem obdobju za zdaj le kompenzirala višjo inflacijo, ki je julija vztrajala nad dvema odstotkoma. Realno kupno moč gospodinjstev tako še naprej krepi predvsem rast zaposlenosti.
Na področju javnih financ so nominalna gibanja ugodna. Javnofinančni presežek je v prvi polovici leta z 261 milijoni številko iz enakega obdobja lani presegel za 122 milijonov evrov. Rast prihodkov je ostala relativno visoka, k rasti odhodkov pa so zlasti v drugem četrtletju prispevali investicijski odhodki in transferji. V Banki Slovenije pričakujejo njihovo nadaljnjo krepitev, saj se izboljšuje koriščenje evropskih sredstev, bližajo pa se tudi lokalne volitve. Sproščanje varčevalnih ukrepov in rast zaposlenosti sta razloga za rast stroškov dela, manj sredstev pa se namenja za plačila obresti.
Presežek državnega proračuna naj bi letos po julijski oceni ministrstva za finance dosegel 227 milijonov, kar bi prispevalo k doseganju ciljnega javnofinančnega presežka v višini 0,4 odstotka BDP. Letos novo zadolževanje ni več predvideno, do konca leta pa naj bi dolg po ocenah padel pod 70 odstotkov BDP, še ugotavljajo v nadzorniku bančnega sistema.
