Gospodarsko leto 2014 (3): prodaja Aerodroma, Kickstarter, sanirana Abanka in bančni izbrisanci

Aerodrom Ljubljana – nemški

Aerodrom Ljubljana je vlada Alenke Bratušek umestila na seznam petnajstih podjetij za prodajo. Ko je država izgubila glasovalne pravice, vlada ni storila nič za povrnitev. Veliki mali delničarji so zavrnili gradnjo novega potniškega terminala - in s tem kakih 13 milijonov nepovratnih evropskih sredstev. Hkrati so si delničarji razdelili 35 milijonov evrov za terminal privarčevanih sredstev. In končno še 234 milijonov evrov, ki jih je za stoodstotni delež Aerodroma Ljubljana vplačal Fraport, v večinski lasti nemške zvezne dežele Hessen in mesta Frankfurt.

Kickstarter – odskočna deska

Platforme množičnega financiranja, kot sta Kickstarter in Indiegogo, postajajo odskočna deska inovativnih slovenskih idej. Na Kickstarterju jih sredstva zbira pet. Zadnja, ki podira rekorde, je kavna skodelica kozji rog, ki je par dni pred koncem kampanje zbrala že skoraj 400.000 dolarjev, za cilj so si zastavili 25.000 dolarjev. Jajce Zenegg je od pričakovanih 2200 dolarjev že osvojilo več kot 65.000 evrov, do konca kampanje pa ima še slabih 14 dni. Če omenimo le nekaj uspešnih v letošnjem letu, so to skiro/torba Olaf, komplet za izdelavo kefirja Kefirko, stojalo Swich in film Kresnik.

Sanirana Abanka pred poroko

Leto 2014 je bilo prelomno tudi za Abanko Vipa. V tretjo največjo banko smo davkoplačevalci lani investirali 591 milijonov, v nadaljevanju pa sledi njena poroka z Banko Celje, nad katero bo skrbno bedel tudi Bruselj. Za združevanje bank so se v preteklosti ogrevali tudi lastniki Gorenjske banke in Abanke, vendar tega načrta niso nikoli izpeljali, zdaj pa je bančna poroka še edina prava alternativa, če želimo sanirani banki prodati.

Bančni izbrisanci bodo še čakali

Potem ko je država lani izbrisala delnice in podrejene finančne instrumente NLB, NKBM in Abanke, je decembra letos to storila še v Banki Celje. Skupna vsota izbrisanih podrejenih obveznic se je tako približala 550 milijonom evrov. Pričakovanja lastnikov teh obveznic in bančnih delnic, da bo ustavno sodišče odločilo o upravičenosti tega izbrisa, se niso uresničila. Ustavni sodniki so sodišče EU zaprosili za dodatna pojasnila in s tem odločitev preložili vsaj do leta 2016.