Vsak tretji se boji, da bo zaradi posledic pandemije ob zaposlitev

Po katastrofalnem padcu v aprilu se je maja sicer rahlo izboljšalo zaupanje v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, ljudje pa se bojijo, da bodo ob zaposlitev.

Objavljeno
25. maj 2020 10.50
Posodobljeno
25. maj 2020 19.07
Maja je v gospodarstvu nekaj manj pesimizma kot aprila, po katastrofalnem padcu gospodarskega razpoloženja, ugotavlja Surs. A vsak tretji zaposleni se boji, da bo ob službo, kaže anketa Dela in Mediane. Foto Uroš Hočevar
M. J.
M. J.
Ljubljana – Kar tretjina zaposlenih pri nas se boji, da bo zaradi posledic pandemije koronavirusa izgubila zaposlitev, 55 odstotkov zaposlenih pa tega strahu nima, je razvidno iz ankete, ki smo jo opravili v sodelovanju z agencijo Mediana. Zaradi morebitne izgube zaposlitve je bolj strah moške (38 odstotkov) kot ženske (27 odstotkov).

Med tistimi, ki jih je nadpovprečno strah, da bodo ostali brez službe, so prebivalci podravske regije, ljudje s poklicno šolo in fizični delavci, kaže anketa, v kateri je prejšnji teden sodelovalo 505 prebivalcev Slovenije.

Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je sicer maja – po prejšnjem padcu marca, še posebno pa aprila – vendarle nekoliko izboljšal. Še vedno pa je za tretjino pod dolgoletnim povprečjem, približno na ravni z dna krize leta 2009, kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).


Storitve in gradbeništvo pred ključnimi meseci


Kazalnik gospodarskega razpoloženja se je »pričakovano izboljšal, k temu pa je najbolj pripomoglo izboljšanje kazalnika v predelovalnih dejavnostih. Pričakovali smo tudi krepitev zaupanja v storitvenih dejavnostih, ki pa je proti našim pričakovanjem izostalo. Odlok o omejitvah [poslovanja zaradi epidemije] je namreč najbolj omejeval prav storitvene dejavnosti, v času ankete (v prvi polovici maja) pa so bile napovedi o umiku omejitev v javnosti že znane,« pravi glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

V prihodnjih mesecih tako pričakuje izboljšanje razpoloženja v storitvenih dejavnostih, »tudi zaradi krepitve turizma in drugih podpornih ukrepov države. V predelovalnih dejavnostih pa se slika verjetno ne bo izboljšala še dva do tri mesece, ker se nekatere dejavnosti šele zdaj spopadajo z nižjo mesečno realizacijo. Vrednost gospodarskih razmer ostaja na zgodovinsko nizkih ravneh, drugo lokalno dno (iz druge polovice 2012) pa bo preseženo v dveh mesecih,« pojasnjuje Ivanc, ki pa hkrati pričakuje, da se bo v gradbeništvu razpoloženje vendarle sezonsko krepilo, »ker so pred nami ključni meseci za to dejavnost.«

In kako naprej, denimo v precej prizadeti avtomobilski industriji, ki zaradi posledic pandemije kliče državo, naj ji pomaga? Vlada namerava z ukrepi, ki so ji na voljo in v okviru evropskih programov, podpreti tudi reformne ukrepe za prestrukturiranje v slovenskih podjetjih, ki delajo za evropsko oziroma svetovno avtomobilsko industrijo, je napovedal premier Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje državnem zboru.

Po njegovih zagotovilih bo evropska komisija še ta teden predstavila zeleni program za pomoč pri okrevanju evropskega gospodarstva po epidemiji. Vlada je že v tretji paket vključila tudi možnosti za ugodno kreditiranje prek SID banke, programe prestrukturiranja v avtomobilski industriji pa naj bi, tako pravi Janša, v prihodnosti še razširili za vse, ki bodo izpolnjevali pogoje iz zelenega načrta evropske komisije.


V petek podatek o rasti BDP


Na statističnem uradu, ki ga od prejšnjega tedna kot v. d. direktorja vodi Tomaž Smrekar, bodo v petek predstavili podatek o višini slovenskega BDP v prvem četrtletju. Ta bo ena od podlag za nove makroekonomske napovedi. Vodilni analitik GZS Ivanc v prvem četrtletju pričakuje približno triodstoten padec slovenskega BDP, kar bo nekoliko manj od gospodarskega upada v območju evra. V celotnem letu pa za zdaj ostaja pri oceni o znižanju obsega BDP za pet do sedem odstotkov. Svojo novo makroekonomsko napoved bodo po naših podatkih na začetku junija predstavili tudi v Banki Slovenije.