Kaj novela megazakona prinaša prebivalstvu in gospodarstvu
V Klubu slovenskih podjetnikov so delno zadovoljni s spremembami.
Odpri galerijo
Po mnenju Gorana Novkovića, izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov, bodo za pomoč prikrajšana investicijsko najbolj razvojna podjetja. FOTO: Mavirc Pivk/Delo
Vlada je omilila pogoje za pridobitev povračila nadomestila plač za čakajoče na delo, kar je bila ena pomembnejših zahtev gospodarstva. Po novem bodo do pomoči upravičena podjetja, ki jim bodo prihodki letos po njihovi oceni upadli za desetino ali več v primerjavi z lani. Če niso poslovali v celotnem lanskem letu, so do pomoči upravičeni delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki letos znižali za več kot desetino glede na povprečne mesečne prihodke lani.
Do te pomoči so po novem upravičeni tudi delodajalci iz zavarovalništva, ki imajo do deset zaposlenih – gre predvsem za manjše zavarovalne posrednike – ter humanitarne in invalidske organizacije.
Po mnenju Gorana Novkovića, izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov, bodo za pomoč prikrajšana investicijsko najbolj razvojna podjetja: »Stroškov ne bo mogoče veliko zmanjšati, prihodki pa bodo precej upadli, a na lansko raven ali malo pod njo. To pomeni, da bodo mnoga med njimi v slabši finančni kondiciji kot tekmeci iz drugih držav, ki bodo s podporo poskrbeli, da bodo njihova najbolj perspektivna podjetja v dobri kondiciji pričakala tržno tekmo ob izhodu iz krize.«
Vsi delodajalci, ki koristijo ta ukrep, sicer lahko delavca pokličejo nazaj na delo za sedem poljubnih dni v mesecu, in ne več za sedem zaporednih dni. »To bo olajšalo organizacijo dela. Še vedno pa to ni optimalna možnost. Slednja bo možna, ko bo uveljavljena možnost skrajšanega delovnega časa,« je dejal Novković. Možnost uvedbe subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je napovedal vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik.
Novković je tudi zadovoljen, da bodo podjetja kljub uporabi pomoči lahko zaposlenim izplačala nagrade za poslovno uspešnost, če bo seveda podjetje kljub razmeram uspešno poslovalo: »To je močna motivacija za zaposlene.
Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 evrov za otroka pa bo tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo upravičeni še prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 700 evrov, in kmetje, ki so dopolnili 65 let, a niso upravičeni do upokojenskega solidarnostnega dodatka in njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Dodaja pa se tudi nov institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto zaradi izgube zaposlitve za tiste posameznike, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 13. marcu. Brezposelne, prijavljene na zavod za zaposlovanje, pa se lahko napoti na sezonsko delo v kmetijstvu. Barbara Eržen
Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki ne morejo opravljati gospodarske dejavnosti, od razglasitve epidemije do njenega konca ne bo treba plačevati najemnine.
Za pomoč turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju. Če se potrošnik s ponujeno vrednotnico ne strinja, lahko od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil. Ta mora plačila vrniti v enem letu po razglasitvi prenehanja epidemije.
Ker je vlada prepričana, da bo negativne učinke epidemije na slovensko gospodarstvo mogoče precej blažiti s pospešitvijo investicij tako od države in občin kot od zasebnih podjetij, predlog novele zakona predvideva tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.
Do te pomoči so po novem upravičeni tudi delodajalci iz zavarovalništva, ki imajo do deset zaposlenih – gre predvsem za manjše zavarovalne posrednike – ter humanitarne in invalidske organizacije.
Po mnenju Gorana Novkovića, izvršnega direktorja Kluba slovenskih podjetnikov, bodo za pomoč prikrajšana investicijsko najbolj razvojna podjetja: »Stroškov ne bo mogoče veliko zmanjšati, prihodki pa bodo precej upadli, a na lansko raven ali malo pod njo. To pomeni, da bodo mnoga med njimi v slabši finančni kondiciji kot tekmeci iz drugih držav, ki bodo s podporo poskrbeli, da bodo njihova najbolj perspektivna podjetja v dobri kondiciji pričakala tržno tekmo ob izhodu iz krize.«
Vsi delodajalci, ki koristijo ta ukrep, sicer lahko delavca pokličejo nazaj na delo za sedem poljubnih dni v mesecu, in ne več za sedem zaporednih dni. »To bo olajšalo organizacijo dela. Še vedno pa to ni optimalna možnost. Slednja bo možna, ko bo uveljavljena možnost skrajšanega delovnega časa,« je dejal Novković. Možnost uvedbe subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je napovedal vodja vladne strokovne skupine Matej Lahovnik.
Novković je tudi zadovoljen, da bodo podjetja kljub uporabi pomoči lahko zaposlenim izplačala nagrade za poslovno uspešnost, če bo seveda podjetje kljub razmeram uspešno poslovalo: »To je močna motivacija za zaposlene.
Več upravičencev do enkratne pomoči
Poleg rednih študentov bodo do enkratne pomoči v višini 150 evrov upravičeni tudi izredni študenti s stalnim prebivališčem – vlada ocenjuje, da gre za približno 57.000 posameznikov –, ki niso zaposleni. Izplačilo za vse je po novem določeno do 1. junija. Dodatek v enaki višini bo pripadal tudi invalidom, družinskim pomočnikom, rejnikom, upravičencem do starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, materinskega oz. starševskega nadomestila, upravičencem do delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi nege in varstva otroka ter vojnim veteranom in invalidom, ki jim je veteranski oz. družinski dodatek edini prejemek.Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 evrov za otroka pa bo tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evri, ki ga bodo ob izplačilu aprilske pokojnine prejeli upokojenci, bodo upravičeni še prejemniki poklicnih pokojnin, ki prejemajo pokojnino, nižjo od 700 evrov, in kmetje, ki so dopolnili 65 let, a niso upravičeni do upokojenskega solidarnostnega dodatka in njihovi dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Dodaja pa se tudi nov institut nadomestila plače v višini 513,64 evra bruto zaradi izgube zaposlitve za tiste posameznike, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 13. marcu. Brezposelne, prijavljene na zavod za zaposlovanje, pa se lahko napoti na sezonsko delo v kmetijstvu. Barbara Eržen
Oprostitev plačila najemnin
Najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti države ali lokalnih skupnosti, ki ne morejo opravljati gospodarske dejavnosti, od razglasitve epidemije do njenega konca ne bo treba plačevati najemnine.
Vrednotnice
Za pomoč turističnim podjetjem predlog zakona uvaja vrednotnice, ki jih lahko organizatorji potovanj izdajo potrošniku, namesto da bi mu vrnili že vplačani znesek. Unovčiti jih bo mogoče v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik tega ne bo storil, pa bo lahko od organizatorja potovanja zahteval vračilo zneska v denarju. Če se potrošnik s ponujeno vrednotnico ne strinja, lahko od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil. Ta mora plačila vrniti v enem letu po razglasitvi prenehanja epidemije.
Hitrejši postopki za pridobitev dovoljenj
Ker je vlada prepričana, da bo negativne učinke epidemije na slovensko gospodarstvo mogoče precej blažiti s pospešitvijo investicij tako od države in občin kot od zasebnih podjetij, predlog novele zakona predvideva tudi ukrepe za pospešitev izdajanja gradbenih dovoljenj ter poenostavitev in skrajšanje upravnih postopkov po gradbenem zakonu in predpisih s področja varstva okolja in ohranjanja narave.
